rób1 -a m, mn. robôvi stil. róbi; mest. mn. stil. robéh; im., tož. dv. stil. robá (ọ̑)
1. skrajni zunanji del česa: rob tkanine se cefra; obrezati, utrditi, zgladiti rob; zakriti rob obloge z letvico; pola papirja z nazobčanim robom; robovi deske / označiti desni in levi rob cestišča; robovi travnika / ostro začrtani robovi oblaka; poudariti robove ustnic / postaviti kozarec preblizu roba mize; razdalja od središča do roba; ob robu hiše ob koncu, kraju; zasaditi drevesa ob robu parcele
// površina, prostor ob tem delu: sesti na rob klopi; zapeljati na desni rob cestišča; zapisovati pripombe na rob lista; nositi plevel na rob njive; ustaviti se na robu planote; iti po robu pločnika; z gozdom porasli robovi doline / vas na robu gozda blizu, zraven; živeti na robu mesta v predmestju; pren., knjiž. rob družbe, zavesti
// skrajni zgornji del ob odprtini: okrušiti rob skodelice; naliti kozarec do roba; vaza z brušenim robom / nagniti se čez rob vodnjaka; voda je pljuskala čez rob čolna / stati na robu brezna; rob jame, kotanje; jarek je do roba poln vode / rob krožnika kjer se konča globoki del krožnika
2. ozek pas ob skrajnem zunanjem delu ploskve, površine: slike brez roba; pismo s črnim robom kot znamenje žalovanja / narediti na gredici rob iz cvetja / oblaki so imeli zlat rob / puščati rob na začetku lista nepopisani del / hlače brez roba zaviha; plašč s krznenim robom obrobo
// zavihani, upognjeni, odebeljeni del, ki skrajni zunanji del zaključuje, utrjuje: rob se odrobi; pustiti v robu dovolj blaga; širok rob pri krilu; lonci brez roba; lončena skleda z robom
3. kar nastane na zunanji strani ob stiku dveh ploskev: posneti robove z obličem; udariti se ob rob; zaobljeni robovi pohištva; robovi opeke, škatle, trama; ogli in robovi
// temu podobna vzboklina, vzboklinica: robovi na kamnu se v vodi obrusijo; robovi v čevljih ga žulijo; žlebičaste vdolbine in robovi / hlače z robom z zalikanim pregibom po vsej dolžini hlačnice spredaj in zadaj; pren. življenje mu je obrusilo robove
4. mesto, kjer se spremeni nagib nagnjenega sveta: razgledovati se z roba; steza vodi čez rob; povzpeti se po strmini na rob; vas leži na robu; svet sten in robov / spustiti se po robu strmini
// nav. mn., nar. razčlenjen strm svet: robovi in stene so zapirali globeli; pašniki po sončnih robovih; lisica se skriva v robovih
5. s prilastkom velika bližina, možnost nastopa ali prenehanja zlasti določenega stanja: pripeljati podjetje na rob krize; priti na rob propada; biti na robu živčnega zloma / poslovati na robu rentabilnosti komaj še rentabilno; dežela živi na robu lakote v velikem pomanjkanju
● ekspr. mera njegovega potrpljenja je polna do roba ne more več ostati neprizadet; publ. traktor je konja izrinil na rob poljedelstva namesto konj se vse bolj uporabljajo traktorji; pripeljati kaj na rob prepada spraviti v veliko nevarnost za obstoj; ekspr. biti, stati na robu obupa biti zelo obupan, potrt; biti na robu prepada v veliki nevarnosti za obstoj; publ. živeti na robu zgodovinskega dogajanja ne udeleževati se ga; publ. ob robu se bo razprava dotaknila še nekaterih novosti mimogrede; publ. opombe ob robu dogodkov manj pomembne, obrobne; ekspr. postaviti se komu po robu upreti se mu
♦ bot. listni rob; fiz. lomni rob rob optične prizme, od katerega se pri prehodu skozi njo lomi svetloba; geom. rob črta, v kateri se stikata dve ploskvi telesa; jezikosl. jezični rob sprednji in obstranski del jezika; šah. rob šahovnice vsaka od štirih končnih vrst polj na šahovnici; teh. centrirni rob ki omogoča natančno prileganje enega okroglega dela k drugemu
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
rób1 -a m; dv. -ôva tudi róba in robá -ôv, -éh; mn. -ôvi tudi róbi -ôv, -éh (ọ̑) ~ pločnika; ~ovi pohištva; hlače brez ~a |zaviha|; vas na ~u gozda |blizu, zraven|; živeti na ~u mesta |v predmestju|; publ. živeti na ~u družbenega dogajanja ne udeleževati se ga; poud.: biti na ~u obupa |zelo obupan, potrt|; postaviti se komu po ~u |upreti se mu|
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Rób2 -a m, zem. i. (ọ̑) v ~u
róbarski -a -o (ọ̑)
Róbar -ja m z -em preb. i. (ọ̑)
Róbarka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Róbarjev -a -o (ọ̑)
róbarski -a -o (ọ̑)
Róbar -ja m z -em preb. i. (ọ̑)
Róbarka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Róbarjev -a -o (ọ̑)
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Vezljivostni NG
rób-asamostalnik moškega spola
- skrajni zunanji del česa
- rob česa
- , rob s čim
- , rob na čem, kje
- prenehanje enega in hkrati nastop drugega stanja
- rob česa
- , rob med čim
Celotno geslo
Frazemi
rób Frazemi s sestavino rób:
bíti na róbu obúpa, bíti na róbu prepáda, na róbu obúpa, pahníti kóga/kàj na rób prepáda, postáviti se kómu/čému po róbu, potísniti kóga/kàj na rób prepáda, pripeljáti kóga/kàj na rób prepáda, privêsti kóga/kàj na rób prepáda, správiti kóga/kàj na rób prepáda, státi na róbu prepáda, znájti se na róbu obúpa, znájti se na róbu prepáda, živéti na róbu obúpa
bíti na róbu obúpa, bíti na róbu prepáda, na róbu obúpa, pahníti kóga/kàj na rób prepáda, postáviti se kómu/čému po róbu, potísniti kóga/kàj na rób prepáda, pripeljáti kóga/kàj na rób prepáda, privêsti kóga/kàj na rób prepáda, správiti kóga/kàj na rób prepáda, státi na róbu prepáda, znájti se na róbu obúpa, znájti se na róbu prepáda, živéti na róbu obúpa
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
ròb 1., róba, m. 1) der Sclave, Habd.-Mik., Jan., ogr.-M., nk.; — 2) der Arrestant, ogr.-C.; — tudi: ròb, gen. rǫ́ba, Valj. (Rad).
Pleteršnik
rǫ̑b 2., m. 1) der Saum, das Eingesäumte (bei einem Tuch); — na robe (narobe), äbicht, verkehrt; na robe obrniti suknjo; na robe govoriti; — živ rob, = rob, ki ga tkalec naredi, Senožeče-Erj. (Torb.); — 2) der Rand; na robu globokega prepada; — = 3) die Kante; z robom, na rob pasti, mit der Kante auffallen, Svet. (Rok.); po robu postaviti desko; po robu stoječa opeka, auf den Sturz gestellte Ziegel, Levst. (Cest.); — po robu postaviti se, sich widersetzen; na živ rob, na žive robe obtesan les, Holz mit durchgehends vollen Kanten, vollkantiges Holz, V.-Cig., Gor.; na robe obrezati kamen, einen Stein kanten, Cig.; — 4) der Rücken (z. B. eines Messers), Cig., Jan., vzhŠt.-C.; — der Bergrücken, C.; — 5) jäh abfallender Fels, Cig., Gor., Tolm.-Štrek. (LjZv.); robi, Felsen, Polj.; kača je rjula v robeh, Npr.-Krek; preskočiti rob in glob, Zv.; — 6) ein Tuch oder Tüchel aus Leinwand, Habd.-Mik., C., BlKr.; — ein grobes Hemd, M.
Pleteršnik
Prekmurski
ròb -a m suženj, ujetnik: Rab, vouznik, rob KOJ 1833, 169; dönok ſzam rob Jeru'zálema dáni vu Rimlánczov roké KŠ 1771, 428; Meli szo pa teda zvézanoga roba ednoga znamenitoga KŠ 1771, 93; Poſzlüſali ſzo pa nyidva i ti zvézani robje KŠ 1771, 393; Pozdravte rojáke moje i zmenomvrét robe KŠ 1771, 484; pren. Zla rob bi sze pa válao brez’ sztráhote V-blati grêhote KAJ 1848, 7; Steri bi ga Vcsino hüdi dühôv roba KAJ 1848, 3
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
rob samostalnik moškega spola
Vorenc
Geografija
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 100
Dostopnost