Ali je besedna zveza nekogaršnji avtomobil pravilna?
Zadetki iskanja
Jezikovna
Jezikovna
Beseda »ročina« pri Borisu Pahorju
Pozdravljeni, Boris Pahor v romanu Nekropola uporablja besedo ročina: "A stabsarzt je zamahnil s svojo ročino." (stran 150, MK, Ljubljana, 2008). Iz zapisa razumemo, da naj bi šlo za roko, da je namreč zamahnil z roko, vendar v SSKJ najdemo tudi geslo ročin moškega spola (ročín -a m (ȋ), zgod., v stari Avstriji zbirka listin s privilegiji deželnega plemstva: vsebina ročina / deželni ročin). Ali naj razumemo, da gre za posebno, morda bolj domačo obliko besede roka (ki je sicer v SSKJ) ni ali gre za snopič listov? Hvaležna bom za pojasnilo.
Jezikovna
Katera od manjšalnic je primernejša: »slikica« ali »sličica«
S kolegicami prevajalkami smo se danes znašle v dilemi glede pomanjševalnice za besedo slika. Prepričana sem bila, da se zaradi palatalizacije k spremeni v č in da je pravilna pomanjševalnica sličica, a smo kasneje v SSKJ našle obe možnosti, slikica in sličica. Zanima nas, če sta enakovredni, ali je mogoče katera le bolj pravilna od druge.
Jezikovna
Naglaševanje besede »puščica«
V naši skupini obdelujemo delo Khalila Gibrana Prerok. Ustavila sem se pri delu besedila in sicer:
» ...Vi ste lok, iz katerega so kot žive puščice izstreljeni vaši otroci. Lokostrelec pa vidi cilj na poti neskončnosti in On s svojo močjo napenja lok, da bi Njegove puščice mogle leteti hitro in daleč. Naj napetost, ki jo ustvarja v vas lokostrelčeva roka, rodi veselje, kajti kakor ljubi puščico v letu, tako ljubi tudi lok, ki miruje.«
Lepo vas prosim za odgovor, kako se pravilno naglasi beseda puščica. Ali na u ali na i.
Jezikovna
O besedi »Kakanija« in njenem pomenu
Ste že kdaj naleteli na rabo besede Kakanija? Gre za Musilovo poimenovanje Avstro-Ogrske, ki pa pri nas pride bolj redko do izraza.
Jezikovna
Oznaka v slovarju pri izrazih »pozneje« in »kasneje«
Zanima me, ali je med izrazoma pozneje in kasneje kakšna bistvena razlika. Kasneje ima v SSKJ in SP sicer oznako, da njegova raba peša, vendar tega v vsakdanjem življenju nisem opazil, pa tudi korpus Gigafida ne kaže na to, da bi bil izraz na robu izumrtja.
Jezikovna
Predlog »do« in sklon izraza količine, ki sledi
Zanima me pravilna raba predloga 'do' v primeru časovnega obdobja dveh mesecev. Predlog 'do' ob sebi zahteva rodilnik. V Gigafidi pa sem zasledila različne primere. Gre za napake ali za posebne primere/dopustno rabo? Npr. (iz Gigafide): ... tisti, ki so s sončenjem vzdrževali barvo en do dva meseca na leto, verjetnost za razvoj NHL-ja tri... ...o prekrških zoper javni red in mir: Z zaporom do dveh mesecev se kaznuje za prekršek: kdor se klati... ..., da je denarna kazen za nepravočasno oddano napoved (do dveh mesecev od poteka roka za oddajo) ...Po nekaterih ocenah se preiskovalni postopek lahko zavleče do dva meseca... ...stalnih strank, ki so pripravljene na izdelek čakati tudi do dva meseca in zanj odšteti precej denarja... ...Za statistične namene in obveščanje so roki določeni in trajajo do dva meseca po zaključku poslovnega leta, odvisno od tega...
Konkretno pa me zanima stavek: Če v času jemanja zdravila in do 2 meseca po zaključku zdravljenja opazite neželeni učinek, obvestite svojega zdravnika. Osebno bi se mi zdelo bolj prav do dveh mesecev po zaključku.
Jezikovna
Jezikovna
Štetje dni
Zanima me, kako štejemo dni do kake prireditve, praznika, roka ipd. Pogosto namreč slišimo stavke Še x dni nas loči od začetka tekmovanja, Samo še x dni je do začetka tekmovanja ... Recimo, da v četrtek v poročilih ob 19.10 napovemo začetek nogometnega prvenstva v (na?) nedeljo ob 11.00.
- Nas od njega torej ločujeta dva dneva ali trije (zagotovo pa tri noči ali skoraj 64 ur)? Osebno štejem le dni v celoti (petek, sobota) - četrtek lahko zanemarim (?), ker se že končuje, nedeljo prav tako, ker že pomeni dan tekmovanja. Ali moj način štetja velja le za stavek Še x dni nas loči od dneva tekmovanja, Samo še x dni je do dneva tekmovanja?
- Bi šteli drugače, če bi se prvenstvo začelo v nedeljo ob 20.00?
- Bi šteli drugače, če bi uporabili stavek Tekmovanje se začne čez x dni?
Moja dilema je podkrepljena z navajanjem roka: Prijave pošljite do (vključno) petka, 12. 5. Je besedica vključno nujna? Zdi se, da ne, a jo vendarle radi pristavljamo, ker je pomen z njo povsem razdvoumljen. Predloga do in k izražata bližino in kvečjemu stičnost, ne pa vsebovanosti oz. prekrivnosti kot v (Pojdi do cerkve/k cerkvi : v cerkev; vendar Pridi k meni domov). Kaj pa naslednji primer: Prijave pošljite do petka, in sicer do 12. ure. Je mogoča tudi strnitev: Prijave pošljite do petka do 12. ure; Prijave pošljite do 12. ure v petek, Prijave pošljite do petka ob 12. uri.
Jezikovna
Vprašanje glede svetovalnice in njenih pristojnosti
Moje vprašanje se nanaša na vlogo Jezikovne svetovalnice. Nekoč sem nekje zasledila (morda v okviru kake predstavitve, pogovora itd.), da bo to, kar je navedeno v Jezikovni svetovalnici (na Franu), pozneje prešlo in/ali bilo uporabljeno pri pripravi posodobljenih pravil za novi Pravopis. Z drugimi besedami, da so rešitve na vprašanja, ki rešujejo kakšne težje zadeve, odpravljajo vrzeli v zdajšnjih pravilih ipd., ob objavi v Svetovalnici pretehtane in da jih torej lahko upoštevamo kot normativne. Ali če hočete drugače, da je Jezikovna svetovalnica do objavljenih novih pravil nekakšna desna roka zdajšnjega pravopisa. Ali to (še) drži?
Za primer: Facebook ipd. bi po pravopisu iz 2001 (odstavek 147) pisali z malo zač., ker bi pač spadal med znamke, ki se lahko lastnoimensko obravnavajo le v vlogi imenovalnega prilastka. Enako smo dolgo časa šteli, da ne moremo piti znamke (zato pijemo kokto), pijemo pijačo te znamke (zato pijemo osvežilni napitek Cockta). Skladno z novo razlago, uporabljamo Facebook (ne torej striktno facebook).
Razumem razmišljanje glede Facebooka, vendar mi odpre vprašanje o tem, ali smem (naj bi?) razlage in novosti iz Jezikovne svetovalnice uporabiti kot novo normo, da to torej prenesem v prakso. Med lektorji je praksa zelo neenotna. Nekateri menimo, da so (nove) rešitve iz Jezikovne svetovalnice tehtno premišljene in torej merodajne, da jih lahko vnesemo v prakso (posebno ob malce zastarelem Pravopisu), drugi vztrajajo, da novih pravil ne bi smeli prenašati v prakso, dokler ne dobimo posodobljenih pravil (Kdaj pa bo to? Kaj pa do tedaj?). Kaj nam lahko svetujete v zvezi s tem?
Število zadetkov: 10
Dostopnost