Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

bárski2 bárska bársko pridevnik [bárski]
    ki je v zvezi z barjem
STALNE ZVEZE: barska žaba
ETIMOLOGIJA: barje
bòr1 bôra samostalnik moškega spola [bòr]
    1. iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem; primerjaj lat. Pinus; SINONIMI: borovec
      1.1. les tega drevesa
STALNE ZVEZE: alepski bor, črni bor, gorski bor, korejski bor, primorski bor, pritlikavi bor, rdeči bor, zeleni bor
ETIMOLOGIJA: = cslov. borъ, hrv., srb. bȏr, rus. bór ‛iglast gozd’, češ. bor < pslov. *borъ iz ide. *bharu- ‛iglasto drevo’, tako kot stnord. bǫrr ‛drevo’, ags. bearu ‛gozd, grmičevje’, iz ide. *bhar- ‛nekaj ostrega, drevesna iglica, resa’ - več ...
Pleteršnik
cerę̑nje, n. = ruševje, das Knieholz, das Krummholz, Krn-Erj. (Torb.).
Celotno geslo Etimološki
klẹ̑k -a m
markácija markácije samostalnik ženskega spola [markácija]
    barvno znamenje za označevanje zlasti planinskih, pohodniških poti
STALNE ZVEZE: Knafelčeva markacija, zimska markacija
ETIMOLOGIJA: markirati
melíšče melíšča samostalnik srednjega spola [melíšče]
    območje ob vznožju sten in pobočij v visokogorju, kjer se nabirajo grušč, drobno kamenje, posamezne manjše skale
ETIMOLOGIJA: iz mel ‛droben pesek, drobir’ - več ...
Geografija
orofít -a m
planôta planôte samostalnik ženskega spola [planôta]
    obsežnejše, pretežno ravno območje, dvignjeno nad okolico, navadno na višji nadmorski višini
ETIMOLOGIJA: plan
SSKJ²
pŕhniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. s silo izpustiti (kaj tekočega) iz ust, nosu, da nastane kratek, oster glas: konj prhne; zaničljivo je prhnil in se obrnil stran / preh. prhniti komu slino v obraz
2. hitro, slišno zleteti: jata golobov prhne iz lin; vrabci preplašeno prhnejo v grmovje / ekspr. milijon isker je prhnilo v zrak; pren. črna misel mu je prhnila skozi možgane; novica prhne v svet
// ekspr. steči1, švigniti: zajec prhne iz detelje; otroci so prhnili na vse strani; gamsi so prhnili v ruševje; zasmejala se je in prhnila po stezi
// ekspr. skočiti, planiti: prhnil je na konja in odjezdil; prhniti v vodo / prhniti pokonci
3. preh., ekspr. (s silo) vreči: prhniti si prgišče vode v obraz
4. zastar. zadeti se ob kaj: netopir prhne ob okno / zatohel zrak mu je prhnil v obraz
5. ekspr., v zvezi prhniti v krohot, smeh nenadoma glasno zasmejati se: vsi so prhnili v krohot; dekleta so prhnila v smeh
● 
raketa prhne da kratek, šumeč glas; ekspr. mislili so, da bo prhnila vanj skočila proti njemu, ga napadla; ekspr. kadar si zaželi, lahko prhne v mesto gre, odide; ekspr. to se te ne tiče, je zaničljivo prhnila hitro rekla
Celotno geslo Etimološki
rȗš – glej rúševje
Celotno geslo Etimološki
rúševec -vca m
SSKJ²
rúševje -a s (ú)
1. grmičast bor, ki raste v višjih legah: pobočje je poraslo z ruševjem in macesni
2. drevje, grmovje ruševja: skriti se v ruševju / narezati ruševja vej ruševja
Pravopis
rúševje -a s (ú) |bor|; skup. prebijati se skozi ~
Celotno geslo Sinonimni
rúševje -a s
GLEJ SINONIM: rušje
Celotno geslo Etimološki
rúševje -a s
Pleteršnik
rúševje, n. coll. 1) das Zwergkieferholz, das Krummholz (pinus mughus), Snežnik (Notr.)-M., Nov.; — 2) = ruševec 3), der Alpenrosenstrauch (rhododendron), Zv.; = prim. ruš.
Planinstvo
rúševje -a s
Planinstvo
rúšje -a s
Botanika
spódnji visokogôrski vegetacíjski pás -ega -ega -ega -ú m
Planinstvo
súbalpínski pás -ega pasú m
Število zadetkov: 20