rumen prid., F8, buphtalmus, enu ẛeliṡzhe kakòr kamilize zveit je rumenu, kakòr ẛlatú; gilvus, -a, -um, giel, giele farbe, rumen kakòr uſſek; ochra, ochrae, ta gelbaſta, ali rumena ṡemla, katero ty malarji, inu kateri kolerje peró, nuzajo; purpurare, rumenu, ali ardezhe kakòr ṡhkarlát farbati, ali ſturiti; purpuriſsum, -si, vel purpuriſsus, -si, ena ſorta kraide rumene, ali ardezhe, katero malarji nuzajo; rubicundus, -a, -um, ardezhkaſt, rumen; rufare, ardezhkaſtu, ali rumenu délati; rufescere, ardèzh, ali rumen ratati, ali perhajati
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: rumen prid., F2, aconitum lycoctonum, ta ermene preobjed Hacqu.; glej opombo pri geslu preobjed; oricalchum, ermene med; glej opombo pri geslu med
Zadetki iskanja
Vorenc
Vorenc
gel prid., F14, capiteamenta, ti laſſi, na katerih ſtojè ti geli tiffilzi v'gartroshi; cerinus, gele farbe; crocota, en ṡhenṡki gvant po ſtari ſhegi, gele farbe; flammeolum, en takeſhen maihen giel ſhlár; flammeum, -mei, en giel ſhlár, kateriga ſo nevéſte nékadai na glavi noſſile; flavere, vel flavescere, gielbati, giel ali ṡholt biti, giel perhajati; flaveus, giel ali gèlbaſt biti; flavus, -a, -um, ṡholt, giel; gilvus, -a, -um, giel, giele farbe, rumen kakòr uſſek; hiacynthus, -ti, tudi gele ṡhide; luteolus, -a, -um, kar na gèlu vleizhe, enu malu gèlu; sil, -silis, ena ſorta giele ylovate ṡemlè, katera ſe naide v'jamah ṡlate, ali ſreberne rude
Vorenc
prihajati nedov., F104, adnubilare, oblazhnu perhajati, ali biti; adolescere, pomladiti, ſhe raſti, vekſhi ali ſtariſhi perhajati; adventitare, po goſtim perhajati; aporiamur, vbogi perhajamo; defatisci, trudin perhajati, biti; flaccescere, uvèlu ali ſlabú perhajati; fortescere, mozhán, kripak perhajati; incanescere, ſiu perhajati; palescere, bleid perhajati; relanguescere, v'velu perhajati; rubescere, rubefieri, ardèzh biti, ali perhajati [str. 191a ]; rufescere, ardèzh, ali rumen ratati, ali perhajati [str. 191b ]; torpescere, lein perhajati; ventilare, vſeṡkuṡi perhajati; vesperascit, ſe mrazhy, vezhèr perhaja; veterascere, ſtar perhajati; virescere, ṡelenu perhajati
Vorenc
vosek m, F9, caera, uſſik; cera, vel caera, vſſik; cerare, povoṡzhiti, s'vuskom maẛati; cerosus, s'vuṡkom ẛmeiſhan; gilvus, -a, -um, giel, giele farbe, rumen kakòr uſſek; meliceria, -ae, vel meliceris, -dis, krúh is medú, ali vasku, fefenprot; miniata cera, ardezhi uṡk; miniatula caera, ardezhi vusk; zopiſsa, ſmola doli od morṡkih ladji ſpraṡkana, inu s'vuṡkam ṡmeiſhana
Vorenc
Vorenc
gobec m, F13, bucculentus, kir ima velika uſta, velik gobez kakòr lev; camus, tudi korba na gobzu konskim; faux, fauces, golt, gerlu, gobez, goltanez; inorus, -a, -um, pres uſt, pres gobza; mus araneus, myṡh s'ṡhpizaſtim gobzam; postonis, koynṡkiga gobza ṡheleiṡu; postpomis, -dis, zaina, ali korba ṡa koinski gobez; rictus, -us, divje ṡvirine gobez; rostrum canum, paſji gobiz; rostrum cervorum, jelenou gobiz, jelenṡki gobiz; rumen, -nis, góltaniz, ali tú jabolzhize na garli, ṡgurni deil gobza, s'katerim ṡupet kermo ṡvezhy nekatera ṡhivina; trifaux, -cis, kateri ima try garla, ali goltanze, ali gobze
Vorenc
goltanec m, F9, faux, fauces, golt, gerlu, gobez, goltanez; frumen, -nis, tá golt na verh garla, goltanez; gurgulium, goltaniz; guttur, goltaniz; rumen, -nis, goltaniz, ali tú jabolzhize na garli; stomachus, -chi, ṡhelodiz: tudi tá ror, ali goltaniz, po katerim te ṡhpiṡhe v'ṡhelodiz gredó; tonsillae, -arum, krji goltanza, ali poṡhirka per korenu, kuſherjou bolésan; trachea, vel trachia, te noſne luknîe ṡa dihanîe, ali tá goltaniz; trifaux, -cis, kateri ima try garla, ali goltanze, ali gobze
Vorenc
Vorenc
krma1 ž, F14, farraginaria, -orum, farrago, -nis kerma ṡa ṡhivino, ena ṡmeiṡ bodi ſi kakerſhne rizhy hozhe; medica, enu ṡeliṡzhe kakòr grahor, ſe ſeye ṡhivini h'karmi; migma, kerma. Isai:30.24.v.; pabularis, -re, kar je ṡhivini h'kermi, ali paſhi; pabulatio, kerme ṡa ṡhivino preṡkarblenîe, pokladanîe, paſſenîe, futeraṡhe; pabulator, kateri kermo ſpravla, ṡhivini poklada, ṡa ṡhivino preṡkarby; pabulatorius, -a, -um, kar h'kermi ſliſhi; pabulum, kerma, paſha; pascuum, -ÿ, kerma; pascuus, -a, -um, kar je nuznu ty ṡhivini h'paſhi, ali h'kermi; pastio, -onis, â pasco, paſha, karma; pastus, -us, paſha, karma; rumen, -nis, góltaniz, ali tú jabolzhize na garli, ṡgurni deil gobza, s'katerim ṡupet kermo ṡvezhy nekatera ṡhivina; secare, karmo koſſiti
Vorenc
nekateri zaim., F8, aliquodfariam, v'nekatero visho; consauciare, s'nekaterimi ranami raniti; nonnullus, nékateri; nonnusquam, na nékaterim meiſti; pacificator, -ris, ſpravlaviz, kateri v'mei nekaterimi myr déla, ali ſtury; quidam, quaedam, quoddam, nekateri, eden; quique, nékateri; rumen, -nis, góltaniz, ali tú jabolzhize na garli, ṡgurni deil gobza, s'katerim ṡupet kermo ṡvezhy nekatera ṡhivina
Vorenc
rdeč prid., F74, amaranthus, enu ẛeliszhe s'erdezhim zvétjom, pres duha; aures, -aurei, ardezhi ẛlati, zekini; blatteus, ardezh; bletum, vel blitum rubrum, ta ardezha peiſſa; caepae rubrae, erdezhi lúk; ruber, -a, -um, ardèzh, ardèzha, ardèzhe; rubiceta, -ae, ardezha farba ṡa ṡhenṡko lipotizo; rufescere, ardèzh, ali rumen ratati, ali perhajati
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: rdeč prid., F2, erice, -ces, arteza Grasheza Scopoli [277: Erica. Carniol. Artezha, Crashiza; v seznamu Nom. Carn. Artezha Crasciza]; veratrum album, zhmerika Scopoli album. Nigrum zherna, erdezha zhmerika
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: rdeč prid., F2, erice, -ces, arteza Grasheza Scopoli [277: Erica. Carniol. Artezha, Crashiza; v seznamu Nom. Carn. Artezha Crasciza]; veratrum album, zhmerika Scopoli album. Nigrum zherna, erdezha zhmerika
Vorenc
rdečkast prid., F13, crustumium, ardezhaſte hruṡhke; insuasum, -si, ena farba ardezhkaſta inu dimnaſta, katero ſo nékadai is dimnatiga kapanîa narejali; mala rubeliana, ardezhkaſta jabulka; pelles arietum rubricatae, ardezhkaſte ovnove koṡhe, ardezhi kordován; rubellio, -onis, ena morṡka riba ardezhkaſta; rubicundus, -a, -um, ardezhkaſt, rumen; rubus, tá ternaſti, inu ardezhkaſti garm; rufare, ardezhkaſtu, ali rumenu délati; rufulus, -a, -um, ardezhkaſt, arjavaſt; subminia, -ae, ena ſuknîa, ridezhkaſta, ṡkorai ardezha; subrubere, ardezhkaſt biti, enu malu ṡaridezhiti; subrubicundus, -a, -um, ardezhkaſt; subrutilus, -a, -um, enu malu ardezhkaſt
Vorenc
zgornji prid., F12, amiculum, ta ẛgurni gvant, kateriga eden okuli ſebe vẛàme; atlantius nodus, hyena, tá ẛgurnîa kúſt v'herbtu; Baca, ena vaas, od katere ſe ẛazhne tá ẛgurnia Galilea; catillus, tudi en ẛgurnî malinski kamen deil; chordapson, griṡenîe v'oſſerzhju, v'teh ṡgurnih zhrevah terganîe; laena, -ae, nékadanî na voiṡki pláṡzh, kateriga ſo ty bogovzi noſſili, en ṡgurni gvant, en ziganṡki plaṡzh, en harvaṡhki manten; laquear, -ris, s'tramu ṡgurni pod; praefurnium, -nÿ, v'pèzh tá odperta luknîa, ali ṡgurna pezhy luknîa; rumen, -nis, goltaniz, ali tú jabolzhize na garli, ṡgurni deil gobza, s'katerim ṡupet kermo ṡvezhy nekatera ṡhivina; solarium, ta ṡgurni ſtrob, ali pod; superliminare, -ris, tá ṡgurni práh[!], ali kamen nad vratmi, ṡhurz; superus, -a, -um, ṡgurni, ṡgoréni
- najzgornjejši , coronis, coronidis, tá narṡgurniſha ſhpiza, eniga zimpra, ali hriba
- najzgornji , supremus, -a, -um, narṡgurnî, narpervi, ali narṡadnî
Vorenc
zvečiti nedov., rumen, -nis, góltaniz, ali tu jabolzhize na garli, ṡgurni deil gobza, s'katerim ṡupet kermo ṡvezhy nekatera ṡhivina
Število zadetkov: 14
Dostopnost