Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
cigàn -ána m (ȁ á) 
  1. 1. pripadnik iz Indije priseljenega ljudstva, navadno brez stalnega bivališča: pravili so, da cigani kradejo otroke; ogrski cigani; tolpa ciganov; črn kot cigan; laže kot cigan
    ●     ekspr. je tak cigan slabo oblečen; ekspr. pri nas je kot pri ciganih vse je v neredu; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta
  2. 2. slabš. zvit, lahkomiseln ali malopriden človek: to ti je pravi cigan; še hujši cigan je, kot si ti; potepa se, cigan / kot psovka cigan ciganski
SSKJ
dvorján in dvorjàn -ána m (ȃ; ȁ á) nekdaj vladarjev svetovalec, spremljevalec, ki živi stalno na dvoru: slavja se bo udeležil tudi kralj s svojimi dvorjani
SSKJ
farán in faràn -ána m (ȃ; ȁ á) pripadnik župnije: srečal se je s svojimi nekdanjimi farani; večina faranov je hodila k prvi maši
SSKJ
kraján in krajàn -ána m (ȃ; ȁ á) knjiž. rojak, domačin: poznava se, saj sva krajana
// pripadnik krajevne skupnosti: krajani so glasovali za samoprispevek
SSKJ
malomeščàn in malomeščán -ána m (ȁ á; ȃ) 
  1. 1. soc., v kapitalizmu pripadnik drobne buržoazije: slovenski malomeščani; bogatenje malomeščanov; pren. komandant jih je zmerjal z malomeščani
  2. 2. star. prebivalec majhnega mesta: tržani in malomeščani
  3. 3. slabš. samozadovoljen, družbeno brezbrižen človek: slabo se počuti med takimi malomeščani; ozkosrčen malomeščan
SSKJ
mestnján in mestnjàn -ána m (ȃ; ȁ á) zastar. meščan: vsi mestnjani so se zbrali na ulicah
SSKJ
meščàn in meščán -ána m (ȁ á; ȃ) 
  1. 1. prebivalec mesta: vsi meščani so se zbrali na ulicah / izvolili so ga za častnega meščana / nasprotja med delavci in meščani buržuji
    // pripadnik trgovskega, uradniškega sloja prebivalcev mesta: poročila se je z meščanom; premožni, ugledni meščani / ekspr. ne bodi tak meščan pretirano uglajen, redoljuben, občutljiv človek
  2. 2. v fevdalizmu prebivalec mesta, ki ima pravico sodelovati pri upravi mesta: sprejeli so ga med meščane; pravice meščanov; plemiči in meščani
SSKJ
neznàn in neznán -ána -o prid. (ȁ á; á) 
  1. 1. ki ni znan: hodil je po neznanih krajih; srečevati neznane ljudi / neznani moški glasovi; tuji, neznani obrazi / neznani občutki; začutil je neznano bolečino / iz neznanega vzroka se je prestrašila; neznana prihodnost / problem mu je bil neznan ni bil poučen o njem
    // enako prijazni so do znanih in neznanih gostov katerih ne poznajo; po imenu mu je neznan ga ne pozna
    ●     izpisuje si neznane besede katerih pomena ne ve, ne razume; ekspr. skrbi so mu neznane nima skrbi; ekspr. razsipnost mu je ostala neznana ni postal razsipen
    ♦     jur. obtoženec je neznanega bivališča
  2. 2. katerega identičnost, izvor nista ugotovljena: grobovi neznanih vojakov; vlomilec je neznan ga še iščejo
    // grob neznanega junaka grobnica s posmrtnimi ostanki vojaka, narejena v spomin na padle v boju za domovino; neznani leteči predmet občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim vzrokom nastanka
  3. 3. star. nenavaden, čuden: pogled na razdejanje je bil neznan; obšla ga je neznana groza
  4. 4. star. neznanski: prizadejal jim je neznano sramoto; zavladalo je neznano veselje
    neznáno prisl.: neznano se je razveselil; neznano jezen je bil / v povedni rabi ni mu bilo neznano, da ga ne marajo / odšel je neznano kam; prišel je od neznano kod / piše se tudi skupaj: oditi neznanokam; stanuje neznanokje; sam.: to je zanj nekaj neznanega; pot v neznano; strah pred neznanim
    ♦     ped. načelo od znanega k neznanemu
SSKJ
občàn in občán -ána m (ȁ á; ȃ) 
  1. 1. pripadnik določene občine: seznaniti občane z namenom samoprispevka; občani občine Grosuplje; skrbeti za povezavo med občinsko skupščino in občani; seznam občanov / izvoliti za častnega občana
    ♦     jur. občan do 1945 kdor ima v določeni občini domovinsko pravico
  2. 2. nosilec temeljnih pravic in dolžnosti v družbeni skupnosti: samoupravne pravice občanov; razvijanje demokratičnih odnosov med občani / občani Jugoslavije
    // knjiž. pripadnik človeške skupnosti: pesnik se ni izpovedal samo kot ustvarjalec, temveč tudi kot občan / občan sveta
SSKJ
pijàn -ána -o prid. (ȁ ȃ) 
  1. 1. ki zaradi zaužite alkoholne pijače ne govori, ne ravna normalno, razsodno: pijan človek se je opotekal po cesti; biti, postati pijan; gostje so že pijani; zmeraj je pijan; pijan je kot čep, klada, krava, pog. kot mavra zelo; ekspr. pijan do nezavesti zelo
    // ki izraža, kaže tako stanje: pijani glasovi, koraki; zaslišal se je pijan smeh; ima motne, pijane oči / pijano veselje
  2. 2. ekspr., z rodilnikom ki ima česa v tako veliki meri, da ne zna ravnati stvarno, čustveno neprizadeto: pijan moči; pijan, (od) ljubezni veselja; sreče, strasti sta pijana; bili so pijani zmage / pijan krvi
  3. 3. star. opojen: ta pijača je precej pijana; pijano vino
    ●     tako je bil pijan, da je mački botra rekel da se ni zavedal, kaj dela; ekspr. (belega) kruha je pijan zaradi izobilja je objesten, predrzen; motal se je okrog mize kot pijana muha nenačrtno, mlahavo; ekspr. pijana veselica veselica, ki mineva, poteka v pijanosti; preg. kar trezen človek misli, pijan govori v pijanosti človek razkrije svoje misli, mnenje
    pijáno prisl.: pijano gledati, se opotekati, plesati
SSKJ
poročíti1 -ím dov., poróčil (ī í) 
  1. 1. po določenem postopku narediti, da postaneta moški in ženska pred družbo, javnostjo priznana kot mož in žena: to je matičar, ki ju je poročil / na tem uradu jih veliko poročijo
  2. 2. ekspr. dati, oddati v zakon: oče jo je hotel poročiti s premožnim fantom
  3. 3. pog. poročiti se s kom: poročil je staro prijateljico; nobena ga ni hotela poročiti
    poročíti se postati pred družbo, javnostjo priznan kot mož ali žena koga: pred pustom se je z njo poročil; rada bi se poročila / poročiti se iz ljubezni / cerkveno, civilno se poročiti
    // nav. ekspr., s prislovnim določilom s poroko spremeniti življenjske okoliščine: poročiti se na dom; poročila se je na kmete, v mesto / dobro, slabo se poročiti
    poročèn -êna -o: poročen moški; sta že poročena; dve leti je bila poročena z njim / kot zapostavljeni pristavek k ženskemu priimku Ana Dolenc, poročena [por.] Zore
SSKJ
poznàn in poznán -ána -o prid. (ȁ á; á) 
  1. 1. za katerega obstajanje, lastnosti, značilnosti se ve: nikomur poznan človek; dobro poznan / ti problemi so mi poznani jih poznam
  2. 2. star. znan: hodil je po poznanih krajih; to mi je poznano; sam.: nobenega poznanega nisem videl; prim. poznati
SSKJ
robàn tudi robán -ána m (ȁ á; ȃ) star. robat človek: kdo bi se pogovarjal s tem robanom
SSKJ
rodíti -ím dov. in nedov. (ī í) 
  1. 1. spraviti iz rodil otroka: urediti prostor, v katerem matere rodijo; roditi v porodnišnici; prezgodaj roditi; z lahkoto, težko roditi / pog. iti rodit / rodila je zdravega otroka
    // dati, posredovati življenje komu kot mati: rodila je dosti otrok / ženske, ki ne morejo roditi, lahko otroka posvojijo ki ne morejo spočeti, zanositi
    // rodila mu je sina in hčer
    // spraviti iz rodil mladiče, mladiča: samica rodi večkrat na leto / opice rodijo navadno po enega mladiča
  2. 2. dati sadeže, plodove: nekatere jablane rodijo vsako leto; odrezati mladike, ki ne bodo rodile / krompir v teh krajih dobro rodi / njihovo polje ne rodi dovolj; dobro obdelana zemlja rada rodi / drevje je rodilo le redke sadeže
  3. 3. ekspr. povzročiti nastanek česa: plameni so rodili dim; vihar rodi valove / ti dogodki so rodili zaskrbljenost / bolečina je rodila pesem navdihnila; duhovni premiki, ki jih je rodil moderni čas; pregovore rodi izkušnja nastanejo iz izkušenj
    // dati, prinesti: tako gospodarjenje ne rodi uspehov; prizadevanja so rodila velike koristi, dobre rezultate
    ●     publ. buržoazija je rodila kapitalizem je bila začetnica kapitalizma; star. poslovil se je od nje, ki ga je rodila na svet, v življenje od matere; ekspr. rodila ga je slovenska mati je Slovenec; ekspr. rodil ga je naš narod je član našega naroda; ekspr. prizadevanja niso rodila sadu niso bila uspešna; žarg. v eni uri je moral roditi članek napisati; bil je tak, kot ga je rodila mati nag, gol; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši
    rodíti se 
    1. 1. priti iz rodil: ko se otrok rodi, navadno zajoka; rodil se je hitro
      // začeti živeti ob prihodu iz rodil: lani se je rodilo več dečkov kot deklic; rodil se je pred sto leti v Ljubljani / rodila sta se jima sin in hči / mladiči nekaterih živali se rodijo slepi in goli
      // po rojstvu izhajati, izvirati: rodil se je delavcu; roditi se v kmečki hiši
    2. 2. ekspr. nastati, pojaviti se: na oceanu se je rodil nov otok; naša posvetna poezija se je rodila v drugi polovici l8. stoletja / zapisoval je misli, kakor so se mu rodile / opisovati razmere, v katerih se je rodilo društvo je bilo ustanovljeno; po viharni noči se je rodilo sončno jutro je nastopilo, bilo; njegova prva povest se je rodila v štirinajstih dneh je bila napisana; televizija se je rodila v Ameriki izumili so jo
      // z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: med njimi se je rodila ljubezen, napetost
      ●       ekspr. tak človek se še ni rodil takega človeka ni; rodil se je zaželen starši so si ga želeli; roditi se iz ljubezni biti otrok ljubečih se staršev; ekspr. ta misel se je rodila v njegovi glavi on si je to izmislil; roditi se v zakonu biti zakonski otrok; ekspr. rodil se je pod srečno zvezdo ima ugodne življenjske razmere; ekspr. prezgodaj se je rodil, da bi to uresničil razmere, okoliščine še niso primerne; rodil se je (kot) revež njegovi starši so bili brez premoženja; počuti se, kot bi se na novo rodil popolnoma prerojenega; ekspr. tresla se je gora, rodila se je miš veliko prizadevanje je dalo nepomemben rezultat; ekspr. pesnik se rodi pesniški dar je prirojen
    rodèč -éča -e: rodeča ženska; rodeče se želje; slabo rodeče drevo
    rôjen -êna -o 
    1. 1. deležnik od roditi: rojen je bil v delavski družini; Franc Kovač, rojen [roj.] leta tisoč devetsto; v trenutku rojena svetloba; prezgodaj rojeni otroci / rojen je v znamenju bika / kot zapostavljeni pristavek k ženskemu priimku Ana Zore, rojena [roj.] Dolenc
      ●       ekspr. rojen je pod nesrečno zvezdo v življenju nima sreče
    2. 2. ekspr., navadno v povedni rabi ki ima veliko mero sposobnosti, lastnosti za kaj: on je rojen za pilota / ni bil rojen za meščansko življenje ni se mogel prilagoditi meščanskemu življenju; bil je kakor rojen za to vlogo
    3. 3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: je rojen govornik, pesnik / njegov oče je rojen Ljubljančan
SSKJ
selján in seljàn -ána m (ȃ; ȁ á) zastar. kmet, vaščan: seljani so se zbirali pod košato lipo
SSKJ
telebàn in telebán -ána m (ȁ á; ȃ) slabš. omejen, neumen človek, zlasti mlad: ta teleban ničesar ne razume / kot psovka kaj se vmešavaš, teleban
// neroden, neuglajen človek: vede se kot teleban
● ekspr. zrastel je v pravega telebana velikega, zelo močnega človeka
SSKJ
triglavàn tudi triglaván -ána m (ȁ á; ȃ) 
  1. 1. član, pristaš društva, kluba Triglav: zborovanje triglavanov
  2. 2. ekspr. kdor se vzpne na Triglav: triglavani so srečno prišli z vrha
SSKJ
znánoneznàn in znánoneznán -ána -o prid. (á-ȁ á-á; á-á) knjiž. skrivnosten: skušal se je približati temu znanoneznanemu obrazu
Število zadetkov: 18