Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Imena srednješolskih izobraževalnih programov

Prosim Vas za mnenje glede rabe velike oz. male začetnice pri zapisu srednješolskih izobraževalnih programov in imena objekta.

Ali je ustrezna raba velike začetnice pri zapisu programov: Klasična gimnazija, Tehniškagimnazija, Umetniška gimnazija, Administrator, Računalnikar, Maturitetni tečaj ipd.?

Je raba velike oz. male začetnice v naslednjih primerih pravilna: Umetniška gimnazija – likovna smer, Gimnazija – športni oddelek?

Se Vam zdi smiselno, da v primerih, ko je občnoimensko jedro izpuščeno in gre za vrstno poimenovanje, uporabimo malo začetnico? Primera:

  • Cilji umetniške gimnazije so …
  • V maturitetni tečaj se lahko vpiše …

Poleg tega me zanima Vaše mnenje glede zapisa besedne zveze vila Ana, ko gre za hišo z vrtom, ki se imenuje Ana. Ali je v tem primeru zapis besedne zveze vila Ana ustrezen ali pa bi bilo treba pisati z veliko tudi besedo vila? Pomensko gre za drugačen primer, kot je hotelVila Bled.

Jezikovna
Pisanje moških in ženskih oblik in uporaba podčrtaja za izražanje »spolne nebinarnosti«

Kako v raznih besedilih pišemo samostalnike (in seveda pridevnike, glagolske oblike), če želimo poudarjati moške in ženske oblike? učitelj/-ica zdravnik/-nica (/-ica/-ca) igralec/-lka (/-ka)

Ali je še katera druga možnost poleg poševnice in vezaja?

Ali je v slovenščini sprejemljiv zapis s podčrtajem? učitelj_ica Kako bi v tem primeru pisali zdravnik_nica?

Dodatek: V zvezi s svojim vprašanjem o rabi ločil pri izražanju moških in ženskih oblik, ki sem ga v JS poslala pred nekaj dnevi, dodajam nekaj virov, v katerih je uporabljen podčrtaj, in sprašujem, ali je to res jezikovno sprejemljivo oz. ali ni katera druga oblika že (bolj) uveljavljena, npr. poševnica in vezaj.

Ali gre za »lokalni« pojav ali naj bi se oblike s podčrtajem uveljavile kar povsod?

  • Anja Koletnik, Evan Ana Grm, Eva Gračanin (2016). Pravno priznanje spola v Sloveniji. Ljubljana: Društvo informacijski center Legebitra.
  • Nina Perger (2016). Simbolno nasilje spolnega zaznamovanja v jeziku in prakse upora v visokošolskem prostoru. Družboslovne razprave 32/81. 41--60.
  • Ana Hofman (ur.) (2017). Znanost (brez) mladih. Ljubljana: Založba ZRC.

V delu Znanost (brez) mladih so zanimivi podatki na strani pred kazalom, npr. takole piše: urednica -- navedena je ena ženska, avtorice_ji -- navedenih je 8 avtoric in 1 avtor, recenzenta -- navedena je ena ženska in en moški.

Glede na navedeno gre za jezikovno nepravilnost ali vsaj nepoenotenost: Zakaj se uporablja oblika avtorji (avtorice_ji), če pa je samo en avtor? Verjetno so spregledali politično korektnost tudi pri obliki recenzenta: če se tako trudijo poudarjati razliko med ženskimi in moškimi oblikami, bi morali tudi v tem primeru napisati recentkat (?!). Ali ni to zgled, da je taka raba "neživljenjska"?

Jezikovna
Tuja osebna imena in njihovi svojilni pridevniki

Na spletni strani Statističnega urada RS so med imeni, ki so se prvič pojavila po letu 1990, tudi nekatera, ki jih omenjam spodaj. Zanima me, ali so svojilni pridevniki iz teh imen pravilno tvorjeni.

Ženska imena:

  • AriaArijin (SP 963)
  • Hanah – Hanahin
  • Noa – Nojin/Noin
  • Enya – Enyin
  • Mei – Mejin
  • Enia – Enjin
  • Enía – Eníjin
  • Zoe – Zoejin/Zoein
  • Naia – Najin
  • Leoni – Leonijin/Leonin (SP 963 po zgledu Mici -- Micin)
  • Zala Ana – Zalaanin (SP 966)

Moški imeni:

  • Mai -- Majev
  • Ensar -- Ensarjev/Ensarov

Jezikovna
Svojilni pridevniki iz večbesednih ženskih imen: »Zala Ana«

Kako tvorimo in sklanjamo svojilne pridevnike iz večbesednih osebnih lastnih imen? Npr. Ana Lina – Anin Linin? –z Anino Linino torbo?

Jezikovna
Kako je prav: »vzpodbuditi« ali »spodbuditi«

Zanima me, ali je kakšna razlika v pomenu in rabi teh glagolov. Glede na slovarje sta videti sopomenki, vendar se mi zdi, da zadnje čase večkrat slišim vzpodbuditi.

Jezikovna
Uporaba osebnega svojilnega zaimka ali povratno svojilnega zaimka

Zanima me, ali je v naslednjih primerih pravilna uporaba osebnega svojilnega zaimka ali povratno svojilnega zaimka. V dilemi sem, ker tisti, na katerega se »svojilnost« nanaša, ni del zadevnega stavka.

Gre za naslove, vse pa mora ostati tako, kot je (tudi vejici):

  • Peticija, ki jo vlaga Janez Novak, o osebni težavi v zvezi z njegovim/svojim poklicnim statusom
  • Peticija, ki jo vlaga Janez Novak, o uničenju svoje/njegove hiše zaradi zemeljskega plazu in posledičnem sodnem postopku
  • Peticija, ki jo vlaga Ana Novak, o plačevanju davkov na njeno/svojo pokojnino
  • Peticija, ki jo vlaga Ana Novak, o pretiranih zamudah pri obravnavi njene/svoje prošnje za pridobitev državljanstva

Za odgovor se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem!

Jezikovna
Chef, šef, kuharski mojster ...?

Kakšna je najustreznejša slovenska različica izraza chefšef, kuharski mojster ali kar chef? Slednjega imajo v stroki najraje, češ da nobena od slovenskih različic ne zajame vsega, kar pomeni.

Jezikovna
Kako je prav: »deaktivirati« ali »dezaktivirati«?

Že nekaj časa me mučita glagolski obliki deaktivirati in dezaktivirati bombo. Slednjo so uporabili pri poročilih na RTV, in sicer: "Strokovnjaki dezaktivirali bombo." Sam bi tu avtomatsko napisal deaktivirali bombo, zato me zanima, zakaj so uporabili obliko dezaktivirati.

Jezikovna
Pridevniška oblika priimka ob ženskem osebnem imenu

Zanima me sledeče: Katera oblika navajanja ženskega priimka za nazivom profesorica (oziroma za kratico prof.) je pravilnejša, prof. Berko ali prof. Berkova?

Jezikovna
Razlika med »potreben« in »potrebovan«

Rad bi podal izboljšavo svojih dveh povedi, ki sem ju navedel za primerjavo med razmerama besed potreben in potrebovan. Mislim, da spodnja povedna primera še najbolj nazorno ponazorita problem.

a) V službi sem potreben. – Tu gre za dvoumnost, kajti poved se lahko razume tudi, kot da je oseba v službi spolnostno nezadovoljena.

b) V službi sem potrebovan. – Tu pa gre za enoumno poved, ki jasno izraža, da je oseba v službi nepogrešljiva.

SSKJ besede potrebován med slovarskimi iztočnicami nima, SP 2001 pa nakaže na obstoj besede potrebován (in njeno sorodnico potrebována) v slovarski iztočnici potrebováti:

potrebováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána

Predzadnja in pa zadnja končnica -án in -ána z zgornje navedbe namreč nakazujeta na obstoj besed potrebován in potrebována. Bilo bi pravilneje, da se izogibamo besedi potreben, ko le-ta ne izraža spolnostne nezadovoljenosti, in jo nadomestimo z besedo potrebovan.

Jezikovna
Kako je prav: »katoličan« ali »katolik«?

Slovenski pravopis pri besedah KATOLIK, KATOLIKINJA opozarja na ustreznejši oznaki KATOLIČAN, KATOLIČANKA.

Zakaj je ta par besed bolj slovenski?

Sta izraza "katolik, katolikinja" zgolj slepa prevoda tujk (madž.: katolikus; ital.: cattolico; nem.: Katholik; angl.: catholic; franc.: catholique; srb.-hrv.: katolik; špan.: cato'lico ...)?

Zakaj se je v slovenščini pojavil izraz KATOLIK in kdaj je začel konkurirati KATOLIČANU?

Jezikovna
Okrajševanje poimenovanj učilnic

Zanima me, kako pravilno zapisovati okrajšana poimenovanja za učilnice. Npr. učilnica 8b - ali je pravilen zapis U 8b? Ali je U velik ali majhen, je pravilen zapis skupaj ali narazen, je b velik ali majhen? Hvala lepa za odgovor. Lep pozdrav

Jezikovna
Slovenjenje naglasa pri enakopisnih imenih iz slovanskih jezikov

Prosim, velja pravilo v odgovoru »Naglas moških imen 'Andrej', 'Jernej' in 'Matej'« za hrvaška, južnoslovanska, slovanska ali vsakršna imena?

Jezikovna
Zapis pravljičnega bitja: »Snežna kraljica«

V knjigi pravljic iz leta 1998, Mladinska knjiga (Pravljičar) je snežna kraljica napisano vedno z malo začetnico. A tukaj ne gre za lastno ime, a je snežna kraljica le to kar ona je, njeno ime pa je drugačno? Npr. je mišljeno snežna kraljica Ana ali bi moralo biti pravilno napisano Snežna kraljica?

Jezikovna
Sklanjanje priimka »Hutinski«

Prosim, da mi odgovorite, kako se sklanja priimek Hutinski ženskega spola.

Jezikovna
Slovnična pravilnost voščilnic – vejica med pastavčnimi deli besedila

Med pregledom več voščilnic ob rojstvu otroka se mi je porajalo naslednje vprašanje. Kateri izmed spodnjih zapisov je pravilen? Dobrodošla sreča! ali Dobrodošla, sreča!

Koncept je verjetno enak, kot npr. pri pozdravu, kjer je slovnično pravilen zapis Živijo, Ana! in ne Živijo Ana!

Zapisi z vmesno vejico se mi zdijo bolj pravilni, pa vendar vas rajši vprašam za mnenje, saj jih v poplavi voščilnic v fizičnih in spletnih trgovinah zelo redno najdem. Najlepša hvala za obrazložitev in razjasnitev vprašanja že vnaprej!

Jezikovna
Slovenjenje osebnih imen (svetnikov in vladarjev)

Učili smo se, da se imena vladarjev, papežev in svetnikov poslovenijo. Tako imamo Elizabeto II., Franca Jožefa I., Benedikta XVI., sv. Martina, sv. Jožefa itd. Do nedavnega pa smo imeli Juana Carlosa I. (ne pa Janeza Karla I.), ki ga je nasledil Filip VI. Tudi za odcepljeni otok se govori, da je tam prestolonaslednik Charles (in ne Karel). Zanima me, kakšno mnenje imate glede slovenjenja novorazglašenih svetnikov, ki imajo rahlo eksotična imena oziroma so bili znani s tujim imenom že pred beatifikacijo ali kanonizacijo, kot npr. sv. John Henry/Janez Henrik Newman, sv Juan Diego/Janez Didak Cuauhtlatoatzin, sv. Charbel/Šarbel Makhlouf in sv. Patrick/Patrik/Patricij.

Jezikovna
Prečrkovanje imen in priimkov iz cirilice

Že precej časa me bega vprašanje zapisa osebnih imen, ki so izvirno zapisana v cirilici (ruski, ukrajinski ipd.). Seveda vem, da naj bi se prečrkovala po zvočni podobi s črkami za slovenske glasove. Toda obstaja težava: ko to vidijo živi ljudje, za katerih imena gre, recimo tu živeči priseljenci (ali pa obiskovalci) iz zadevnih dežel, protestirajo in hitijo kazati svoje potne liste, v katerih pa poleg zapisa v cirilici stoji še ime, prečrkovano v latinico, ki pa je drugačno od našega prečrkovanega. Tako je AnaAnna in ŽanaZhanna, Viktorija je pa Viktoriya. In podobno s priimki: Zhukov, Shevchenko, Gayun ipd. In ti še povedo, da pri njih veljajo »uradna« pravila za prečrkovanje. Nekateri od njih imajo tudi že slovensko državljanstvo, v naših dokumentih pa so njihova imena, zapisana »v neskladju« s slovenskim pravopisom.

Lahko pustim ob strani publicistično zapisovanje imen politikov, kulturnikov in športnikov (ki imajo seveda tudi svoje potne liste), ki jih zapisujejo kakor kdaj – ali »po naše«, še večkrat pa tako, kot je v (angleškem) viru, iz katerega povzemajo. Ostaja pa vprašanje, kako ravnati z ljudmi, o katerih govorim zgoraj. Gre ne le za vprašanje jezika, temveč tudi identitete oziroma do pravice do neokrnjene rabe osebnega imena teh ljudi. Tako kot meni, ne le da mi ni ljubo, če vidim zapisano »Franc Jamnik« namesto »France Jamnik«, temveč prvega zapisa niti ne razberem kot svoje osebno ime, ker je tako po pisni kot po zvočni podobi drugačno od mojega, enako ne bo ljubo niti Viktoriyi niti Zhanni, če jo bom – po njenem – preimenoval v Viktorijo ali Žano.

Jezikovna
Pridevnik iz zemljepisnih imen »Wales« in »Novi Južni Wales« ter zapis z W

Zanima me, zakaj je pridevnik tvorjen iz zempljepisnega imena Wales lahko waleški, velški ali valižanski, pri zemljepisnem imenu Novi Južni Wales (ki očitno izvira iz prvega) pa le novojužnowaleški (in ne npr. novojužnovaližanski). Podobno je pri prebivalcih, kjer Novojužnovaližan ni pravilno. Kaj je razlog za to? Ali konkreten razlog sploh obstaja, ali gre le za "luknjo v sistemu"?

Na tej točki, ko smo že pri Walesu, me zanima tudi, zakaj pišemo Wales s črko W, ime države Zimbabve pa z V (četudi je to v vseh uradnih jezikih te države zapisano z W), torej zakaj smo tako selektivni pri uporabi "tujih črk"?

Hvala za pomoč

Jezikovna
Ustreznik angleške besede »addictive« je »zasvojljiv« ali »zasvajajoč«?

Imam vprašanje glede prevajanja angleške besede addictive. To bi lahko ubesedili kot nekaj, kar povzroča odvisnost/zasvojenost. Zanima pa me, ali v slovenščini obstaja kak ustaljen enobesedni izraz za to besedo. Namreč v korpusih sem zasledil največ zadetkov za zasvojljiv, tudi zasvajajoč in zasvajujoč, v SSKJ-ju pa teh izrazov ni, zato me zanima, če je karkoli od tega sprejemljivo, ali morda obstaja še kakšna druga beseda?

Število zadetkov: 30