Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ájda -e ž (ȃ)
kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cveti v gostem socvetju ali njeno seme: ajda diši, medi, zori / črna s črnim, siva ajda s sivim semenom
♦ bot. tatarska ali zelena ajda njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricum
SSKJ²
botíti -ím nedov. (ī í)
agr. vlažiti seme pred sajenjem ali setvijo, da bolje kali: botiti fižol, žito
SSKJ²
búčen1 -čna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na bučo: bučne pečke; bučno seme / bučno olje olje iz bučnih semen
SSKJ²
búčnica -e ž (ȗ)
bučno seme: luščiti bučnice; jedrca bučnic
♦ bot. bučnice rastline s poleglim ali plezajočim steblom in zvezdastimi cveti, Cucurbitaceae
SSKJ²
capínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na capine: capinsko življenje / ti seme capinsko
SSKJ²
címanje -a s (ī)
nar. koroško poganjanje kali; kaljenje3: seme v njivah se šele pripravlja k cimanju
SSKJ²
címiti -im nedov. (í ȋ)
nar. vzhodno poganjati kal(i); kaliti3: seme še ne cimi
// ekspr. rasti, razvijati se: otroci počasi cimijo
    címiti se 
    poganjati cimo: krompir, repa se cimi
    // ekspr. počasi nastajati: bolezen se je dolgo cimila
SSKJ²
čáren -rna -o prid. (ȃ) knjiž.
1. čaroven, čudodelen: izgovoriti čarni izrek; čarno seme praproti / čarna moč govornikovih besed
2. izredno privlačen, očarljiv: njen čarni smehljaj; čarne oči
    čárno prisl.:
    čarno lep večer
SSKJ²
čebúlen -lna -o [tudi čəbulən] prid. (ȗ)
nanašajoč se na čebulo: čebulni listi; čebulno seme / čebulna juha, omaka / čebulna barva
♦ vrtn. čebulne rastline čebulnice
SSKJ²
čístiti -im nedov., číščen (í ȋ)
1. odstranjevati umazanijo, prah: ves dan čisti in pospravlja; čistiti čevlje, okna; čistiti pribor; čistiti z bencinom; kemično čistiti obleko; čistiti si nohte, zobe
2. odstranjevati primesi: čistiti rudo; čistiti žito za seme / čaj iz teh rož čisti kri
// odstranjevati odvečno iz česa; trebiti: čistiti mlad gozd; čistiti senožeti / čistiti jarke / čistiti ribe, solato
♦ med. čistiti (črevo) pospeševati iztrebljanje z odvajalnim sredstvom; voj. čistiti teren uničevati ostanke nasprotnikovih enot
    čístiti se 
    izgubljati skaljenost, motnost: voda v potoku se že čisti; vino se čisti / nebo se čisti
    ♦     čeb. čebele se čistijo se iztrebljajo, ko prvič spomladi izletijo iz panja; med. rana se čisti se manj gnoji
SSKJ²
čómpa -e ž (ọ̑)
nav. mn., nar. severozahodno krompir: rezati čompe za seme
SSKJ²
čúžka -e ž (ȗ)
bot. trava, katere seme se uporablja za ptičjo krmo, Phalaris canariensis:
SSKJ²
dételjen -jna -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na deteljo: deteljni cveti, listi; deteljno seme / deteljna njiva; travniške in deteljne površine
♦ agr. deteljni luščilnik luščilnik deteljnega semena
SSKJ²
dozoréti -ím dov., dozôrel in dozorèl in dozorél (ẹ́ í)
1. z rastjo, zorenjem priti do zrelosti: pšenica je dozorela; to sadje zgodaj dozori; seme je že dozorelo / smreke so dozorele za sečnjo; pren. njegov sklep je dozorel; misel je dozorela v njem
● knjiž. pridem, ko bo čas dozorel ko bo ugoden, primeren čas za to
// doseči potrebno, ustrezno kakovost: sir je dozorel; salama dozori na zraku šele po kakem mesecu
2. dobiti dokončno podobo, razviti se: fant je dozorel v moža; duševno, spolno, telesno dozoreti; kulturno dozoreti / knjiž. stvar je dozorela do vrhunca / dekle je v trpljenju dozorelo
// navadno v zvezi z za postati sposoben, pripravljen za kaj: ta človek še ni dozorel za življenje / spor je končno dozorel za razsodbo
♦ čeb. med dozori izgubi odvečno vodo
    dozôrel in dozorèl in dozorél -éla -o:
    dozorel človek; prezgodaj dozoreli otroci; dozorele breskve; čustveno dozorel; politično dozoreli ljudje
SSKJ²
elíta -e ž (ȋ)
posamezniki, ki izstopajo po družbenem položaju, pomembnosti, kakovosti: otvoritve razstave se je udeležila vsa mestna elita; spadati med elito; duhovna elita naroda; svetovna športna elita / skupina je prežeta z zavestjo elite
♦ agr. seme določene sorte s popolnoma izenačenimi lastnostmi, pridobljeno z načrtno odbiro; voj. vojaške enote za opravljanje posebno odgovornih nalog ali za reprezentanco
SSKJ²
ênoseménski -a -o prid. (ē-ẹ̑)
bot., v zvezi enosemenski plod plod, ki ima samo eno seme:
SSKJ²
glávica2 tudi glavíca -e ž (á; í)
rabi se samostojno ali s prilastkom majhni glavi podoben del česa: tolkel je po glavici žeblja; bucikina glavica; glavica pletilke; glavice vžigalic
● pog. dati glavico odbiti, zbiti žogo z glavo; ekspr. zadeti žebljico na glavíco, v glavíco opozoriti na bistvo, priti do bistva stvari
// del rastline, ki vsebuje seme ali plodove: čebula dela glavice; lanene glavice; makova glavica
// manjši okroglasti in glede na uporabnost najpomembnejši del nekaterih rastlin: glavica česna
♦ anat. sklepna glavica izbočeni konec kosti v sklepu; bot. cvetna glavica okroglasto socvetje, na katerem je mnogo popolnih, nepecljatih cvetov; prava glavica iz več kot dveh plodnih listov nastali mnogosemenski suhi plod; glasb. glavica polni ali prazni krožec kot del note
SSKJ²
glúh -a -o stil. -ó prid. (ȗ ú)
1. ki ni sposoben zaznavati zvokov, glasov: gluh človek; fant je od rojstva popolnoma gluh; gluh na levo uho; gluh kakor kamen, zemlja / starka je nekoliko gluha ne sliši dobro
2. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z za ki noče dojeti, upoštevati česa: bil je gluh za vsak nasvet; gluh za sodobne probleme; ostal je gluh za vse prigovarjanje / včasih je gluha in slepa za vse okrog sebe / star., z dajalnikom gluh opravičilom in prošnjam
3. ekspr. ki je brez zvoka, šuma: obdajal jih je gluh gozd; bil je sam v gluhem prostoru; gluha puščava / gluhi večeri; noči so dolge, gluhe / dolga leta je živel v tem gluhem kraju samotnem
// knjiž. ki ne da glasu, zvena: telefon je gluh; gluha piščal; mnogo tipk na klavirju je gluhih
// ki se pojavlja v najvišji stopnji: gluha tema; samota je bila gluha in ubijajoča / gluh molk; gluha tišina
4. ekspr. ki se komaj sliši, zaznava: spregovoril je z gluhim, zagrljenim glasom / gluho bučanje morja; gluho stokanje / gluhi koraki; gluh udarec top
5. neobčutljiv, brezčuten: noge so mu bile gluhe / njegovi prsti so gluhi za bolečino
6. prazen, jalov: gluho klasje; gluha žitna zrna / gluho seme nekalivo / gluha zemlja nerodovitna
● pog. sosed je na to uho gluh ta stvar ga ne zanima, noče ničesar slišati o njej; ekspr. ne kriči, saj nisem gluh saj slišim; ekspr. govoriti gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; ekspr. naleteti na gluha ušesa na ljudi, ki se ne dajo prepričati
♦ čeb. gluho jajčece jajčece, iz katerega se ne razvije ličinka; lov. gluh naboj naboj, ki se pri sproženju ne vžge
    glúho prisl.:
    gluho je čofnil v vodo; koraki so gluho odmevali
    glúhi -a -o sam.:
    zavod za gluhe in naglušne
SSKJ²
gorčíčen tudi górčičen -čna -o prid. (ȋ; ọ̑)
nanašajoč se na gorčico: na telo si je dajal gorčične obliže / gorčična moka; gorčično olje; zmleto gorčično seme
    gorčíčno tudi górčično prisl.:
    gorčično rumena barva
SSKJ²
gorjúšica -e ž (ú)
bot. enoletna rastlina s celimi ali pernato razdeljenimi listi in rumenimi cveti; gorčica: seme bele gorjušice
Število zadetkov: 212