sénčen1 -čna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na senco: senčne lise na stropu / senčen gozd, park; senčna stran ulice; hiša na senčnem pobočju / poiskal je senčen prostor; senčno stanovanje / skozi okno je videl le senčni obris / ekspr. sedeti pod senčno lipo ki daje, dela senco
2. ki dobro uspeva na senčnih krajih: senčne rastline
3. ekspr. za človeka neprijeten, neugoden: to so senčni trenutki njegovega življenja
// ki vsebuje kaj neprijetnega, neugodnega: senčno življenje v starih hišah / vse ima svojo sončno in senčno stran
♦ gled. senčna lutka lutka, od katere je vidna samo senca na platnu, steklu; senčno gledališče gledališče, v katerem se vidijo le sence lutk, igralcev na platnu, steklu; um. senčna slika liki, ki nastanejo s projekcijo sence predmeta na zaslonu
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
Pravopis
sénčen -čna -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ prostor; omilj. ~i trenutki življenja |neprijetni, neugodni|
sénčni -a -o (ẹ̑) ~ obris
sénčnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
sénčni -a -o (ẹ̑) ~ obris
sénčnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
Prekmurski
Vorenc
senčen prid., F5, causia, -ae, en ſeinzhni klabúk, ali ẛa vrozhino ſlamnik; opacare, ſenzhnu, ali temnu délati, ali ſturiti; opacus, -a, -um, ſénzhen, od goſtiga drevja temmán; umbraculum, -li, ſénzhna utta; umbratilis, -le, vel umbrosus, -a, -um, ſénzhen, ſtraſhán
Besedje16
Črnovrški
Celotno geslo
Hipolit
Število zadetkov: 12
Dostopnost