síngularen tudi singuláren -rna -o prid. (ȋ; ȃ)
1. nanašajoč se na singular; edninski: singularne končnice
2. knjiž. poseben, izjemen: singularni položaj brižinskih spomenikov
// posamezen: singularni primeri
♦ geom. singularna točka krivulje točka, katere lastnosti se razlikujejo od splošnih lastnosti večine drugih točk na krivulji; pravn. singularni pravni naslednik naslednik, ki pridobi posamezno stvar ali pravico od pravnega prednika
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
síngularen -rna -o tudi singuláren -rna -o (ȋ; ȃ) neobč.: ~ položaj poseben, izjemen; ~ primer posamezen
síngularni -a -o tudi singulárni -a -o (ȋ; ȃ) pravn. ~ pravni naslednik; jezikosl. ~e končnice edninske končnice
síngularnost -i tudi singulárnost -i ž, pojm. (ȋ; ȃ)
síngularni -a -o tudi singulárni -a -o (ȋ; ȃ) pravn. ~ pravni naslednik; jezikosl. ~e končnice edninske končnice
síngularnost -i tudi singulárnost -i ž, pojm. (ȋ; ȃ)
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
singulȃren – glej sȋngular
Število zadetkov: 4
Dostopnost