Zadetki iskanja
ki se ne da ubraniti: neubranljiv napad; neubranljiva sila
● publ. postaviti koga pred neubranljiv mat spraviti ga v brezizhoden položaj
// ki se mu ne da ubraniti, upreti: neubranljiva skušnjava, strast, želja / pogled njegovih oči je bil neubranljiv / knjiž., ekspr. neubranljiva usoda neizogibna / knjiž., ekspr. zajelo ga je neubranljivo hrepenenje po domu zelo veliko
- nèubranljívo prisl.:
neubranljivo napadati
1. narediti koga omotičnega: kadar ga omoti vino, se razgovori; omotiti koga z udarci po glavi / nevarnost mu je omotila pamet
● ekspr. lepota dežele ga je hitro omotila prevzela, navdušila; star. skušnjava ga je omotila premotila, zapeljala
2. omamiti, ublažiti: omotiti bolečino / omotiti slabo vest v hrupni družbi
- omóten stil. omóčen -a -o:
omoten od dima, pijače
1. narediti, povzročiti, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, neprimernega: premotiti koga z obljubami / nizka cena ga je premotila, da je stvar kupil; priložnost, skušnjava ga je premotila
2. narediti, povzročiti, da se pozornost, misli koga usmerijo drugam: premotiti otroka z igračo; skušal se je premotiti z delom
// prevarati, ukaniti: da bi zasledovalce premotil, se je preoblekel
3. pridobiti si ljubezensko naklonjenost koga: premotil mu je hčer
4. star. prekiniti, pretrgati: tišino je premotil tlesk pokrova / že dobro, je premotil njeno zgovornost
● ekspr. truden je bil, vendar ga spanec ni premotil vendar ni zaspal
- premóten -a -o:
marsikdo je bil že premoten; premoten pri delu
1. izkušnja, preizkušnja: Próba; szküsávanye KOJ 1833, 189; Jeli nám szküsávanye nikaj ne haſzni KŠ 1754, 175; Szküsávanye váſz je drügo eſcse nej zgrabilo KŠ 1771, 509; Ne obtrdite ſzrczá za dnéva ſzküsávanya KŠ 1771, 675; vu vrejmeni 'smetnoga ſzküsávanya KMK 1780, 93; od vnouge féle ſzküsávanya SIZ 1807, 8; naj on náſz varje prouti nyih ſzküsávanyi KŠ 1754, 174; poſzvéti po etom moje ſzküsávanye KŠ 1754, 236; I ſzküsávanye moje nej ſzte za nikoj meli KŠ 1771, 565; Vſzejm vernim vu vſzákom ſzküsávanyi na podpéranye KŠ 1754, 2a; ki ſzte oſztanoli z-menom vu ſzküsávanyi mojem KŠ 1771, 246; Vſzküsávanyi pogibati Ne dáj nam BKM 1789, 179; Da te ne obláda vrág vu ſzküsávanyi SŠ 1796, 31; I dober düh z-menom hodi Vu vszákom szküsávanyi KAJ 1848, 218; koteri zvüneiſnyim ſzküſávanyem vneſzrecſo nyega miſzli porinouti TF 1715, 43; ſzküsávanyem miſzli zapelati KŠ 1754, 42; ſzküsávanyem miſzli zapelati SM 1747, 42; Szlü'zécsi Goſzpodni ſzküsávanyem KŠ 1771, 405; ka bi mojo düso nepriátelje ſzvojim ſzküsávanyem ſztiſzkávali KM 1783, 189; obatori moje ſzercze proti vſzake féle ſzküsavanya SM 1747, 60; ako ſze 'zaloſztite vu vnougi ſzküsávanyaj KŠ 1771, 703
2. skušnjava: obari mojo düso od ſzküsávanya KŠ 1754, 241; Nevpelai náz vu ſzküſávanye TF 1715, 25; I Nevpelai náz vu szküsávanye ABC 1725, A4b; I ne vpelai náſz vu ſzküsávanye SM 1747, 44; I nevpelaj nász vu ſzküsávanye KM 1783, 21; Dáj obládati, Vſze moje ſzküsávanye BKM 1789, 173; Pokedob pa jasz szküsávanya obládati nezamorem KOJ 1845, 92
3. preizkus, poskus: i szküszávanya preglednyenya sze na znánye dá AIP 1876, br. 4, 2; Eden gospod je za volo skušávanja péske pámeti odpotüvo AI 1878, 8; Pri vojszki szo ne dávno za szküsávanya volo nücali AIP 1876, br. 7, 7
1. velika želja storiti navadno kaj neprimernega, nedovoljenega: obšla ga je skušnjava, da bi jo ogovoril, poljubil; skušnjava ga je premotila, zapeljala; upirati se skušnjavi; le z močno voljo je premagal skušnjavo / spraviti, zapeljati koga v skušnjavo
● ekspr. imeti skušnjavo po kajenju, pitju zelo si želeti kaditi, piti; ekspr. kava je zanjo prevelika skušnjava ne more se ji odreči, čeprav ji škoduje
// priložnost storiti kaj neprimernega, nedovoljenega: v mestu je bilo za mladega človeka veliko skušnjav
2. kdor nagovarja koga, da stori kaj neprimernega, nedovoljenega: on je prava skušnjava / kot psovka poberi se, skušnjava skušnjavska
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »