Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
slíšati -im nedov. in dov. (í ȋ)
1. s sluhom zaznavati: govôri glasneje, da bomo slišali; nekaj trenutkov je bilo slišati samo dež; slišala je korake pred hišo; iz vasi je bilo slišati lajanje psa; ali ne slišiš, da zvoni; niso slišali, kdaj je odprla vrata; njenih besed ni razločno slišal; zaradi glasnega smeha niso slišali zvonca; iz sosednje sobe se je slišalo petje / slišali smo morje, kako tiho pljuska / naredil se je, kot da ni slišal; pren., ekspr. slišim peti praznino, tišino
// nepreh. biti sposoben dojemati zvoke, glasove: na levo uho ne sliši; kljub starosti še dobro sliši; po poškodbi popolnoma nič ne sliši; vedno slabše sliši
2. seznaniti se s čim s poslušanjem: hotel je slišati še bratovo mnenje; ne morem razpravljati o tem, ker prvega predavanja nisem slišal; slišati je bilo pritrjevanje; vsak rad sliši dobre stvari o sebi / ekspr. to sem slišal na lastna ušesa / tega pevca še nisem slišal njegovega petja; publ. slišimo se spet jutri ob isti uri ta radijska oddaja bo spet na sporedu jutri ob isti uri / ekspr. to se lepo sliši, res pa najbrž ni
// izvedeti kaj iz pripovedovanja ljudi: slišal sem praviti, kako je strog; ali ste že slišali novico; o novem učitelju so slišali samo dobre stvari; slišali smo, da so te smuči dobre; to sem že v šoli slišal / iron. lepe stvari sem slišal o tebi / ekspr. kdo je že kaj takega slišal / pog. o tem se v zadnjem času dosti sliši govori / kot slišim, vam je tudi to že znano
3. v medmetni rabi izraža
a) opozorilo na to, kar se oglasi, zasliši: slišiš, kako dežuje; slišite, letalo
b) omiljen ukaz, željo, spodbujanje: slišiš, kaj ti pravim; res pridi, slišiš; skoči, slišiš, ne boj se
c) podkrepitev trditve: to je naše dvorišče, slišiš, naše; vse je v redu, slišita, lepo je bilo
č) nejevoljo, nezadovoljstvo: ga slišiš, kako vse besede nalašč narobe razume
d) prošnjo za razumevanje, upoštevanje: slišiš, kako naj se ne jezim nate; slišite, kolegica, tako ne gre
● 
pog. pazi, da te kdo ne sliši ne bi bilo dobro, da bi kdo izvedel, kaj si rekel; zastar. posestvo sliši najstarejšemu sinu mu pripada, bo (je) njegovo; ekspr. o tem noče nič slišati o tej stvari se noče pogovarjati; tega ne dopusti, ne dovoli; ekspr. o zdravniku ni hotel nič slišati ni se hotel zdraviti; ekspr. še slišati ni mogel o meni zelo sem mu bil zoprn; ekspr. zelo smo jih slišali ošteli so nas; pog. mene sploh ne sliši več ne uboga; ekspr. kaj še hočeš, saj si slišal očeta saj veš, kakšno mnenje ima oče o tem; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni; ekspr. vse vidi in vse sliši vse opazi, za vse se zanima; zastar. nesi košaro v klet, saj veš, da sliši tja spada; pog. a prav slišim izraža začudenje; kar je rekel, je bilo slišati prijazno je bilo prijazno; je bilo navidezno prijazno
    slišèč -éča -e:
    umaknil se je, slišeč korake; razlike v razvoju govora gluhih in slišečih otrok; sam. gluhi opažajo stvari, ki so za slišeče popolnoma samoumevne
    slíšan -a -o:
    pogosto slišan očitek; nerodno mu je bilo, da je bil njegov samogovor slišan
Pravopis
slíšati -im dvovid., nedov. -èč -éča; -an -ana; slíšanje (í ȋ) koga/kaj ~ lajanje; ~ novico; Ali ga ~iš, kako se laže; slišati kaj o kom/čem ~ dobre stvari o novem učitelju; poud. O zdravniku noče nič ~ |noče se zdraviti|; knj. pog. O tem se dosti ~i govori; Vedno slabše ~i; poud. Slišite, gospa, tako ne gre |izraža nejevoljo, nestrpnost|
slíšati jih -im jih (í ȋ) knj. pog., poud. |biti oštet|
slíšati se -im se (í ȋ) Zvon se daleč ~i; poud. To se lepo ~i, res pa ni |je lepo povedano|; knj. pog. Popoldne se ~iva |te pokličem po telefonu|
Celotno geslo Sinonimni
slíšati -im nedov. in dov.
kaj s sluhom zaznavati
SINONIMI:
knj.izroč. čuti2
GLEJ ŠE SINONIM: govoriti, pripadati, spadati
Celotno geslo Frazemi
slíšati Frazemi s sestavino slíšati:
slíšati trávo rásti, sténe vídijo, stene slíšijo, tího, da bi lahkó slíšali šivánko pásti, tišína, da bi lahkó slíšali šivánko pásti
Celotno geslo Pregovori
slišati je sestavina izrazov
Kar si slišal
V VARIANTI IZRAZOV: Dober glas seže v deveto vas, Dober glas seže v deveto vas, slab pa še dlje
Celotno geslo Etimološki
slíšati1 slȋšim nedov. in dov.
Celotno geslo Etimološki
slíšati2 – glej slúšati
Pleteršnik
slíšati, slȋšim, vb. impf. 1) hören; težko s., ne s. dobro, harthörig sein; tenko s., dünne Ohren haben, Cig.; na levo uho ne slišim dobro; slišiš? heda! hörst du? napak s., falsch hören; na svoja ušesa s., mit eigenen Ohren hören; s. mašo, die Messe hören, Burg.; — s. sovo, žrjave; (tudi z gen.: razumnih ljudi sem slišal, ich habe es von verständigen Leuten gehört, Levst. [Zb. sp.]); s. koga govoriti, žvižgati, jemanden reden, singen hören; kar Vi pravite, je lepo s. (klingt schön), V.-Cig.; pri vratih ga ni bilo nič s., beim Thor konnte man ihn gar nicht vernehmen; nič ni bilo s., es war kein Laut zu vernehmen; mnogo je s. o tatvinah, man hört viel von Diebereien; ni še bilo s., da bi bil prišel, es verlautete noch nichts von seiner Ankunft; s. je, da —, es heißt, dass —; nič prida ni s. o njem, man hört nichts Gutes von ihm; dober glas se sliši v deveto vas; od sosednjih fara se sliši zvonjenje; sliši se, man hört, es geht das Gerücht, Cig., Jan.; — 2) (gehören, [germ.]).
Prekmurski
slíšati -im nedov.
1. slišati: Hocse náſz Goſzpon Bog vſzigdár rad ſzliſsati SM 1747, 81; Ár ga niſcse ne ſzliſi KŠ 1771, 517; Gda ſzliſimo gláſz iména tvega BKM 1789, 178; Ako ti ta vcſinis ſzlisao bos té recsí SŠ 1796, 32; ſzliſanyem ſzliſali bodete KŠ 1771, 43; Gda rejcsi nyega ſzlisali bodte BKM 1789, 301; ka ti vbôgi szlisali bodejo TA 1848, 26; Kaj ſzem to rejcs ſzliso BKM 1789, 195; nej szam szlisao preklinyati KOJ 1845, 8; je Ni vühou ſzlisalo SŠ 1796, 5; szlisao je glász moj TA 1848, 13; geto ſzo ſzliſali, dicsili ſzo Goſzpodna KŠ 1771, 408; Pilátus pa, gda bi ſzliſao Galileo KŠ 1771, 250; Gda bi pa ſzliſali vucseniczke KŠ 1771, 63
2. poslušati: reics Bosjo ſzlisſimo SM 1747, 81; Goszpodne rano ti ſzlisi moi glász ABC 1725, A7b; Ki je pa ſzliſao i nej je csüo KŠ 1771, 186; vſzigdár ſzo ſzlisali SŠ 1796, 126; Ráj bi csüo, kak pa szlisao KOJ 1845, 49
3. uslišati: Szvéti Ocsa, ſzlissi nász KM 1783, 22; ſzlisſis me prosnye ti SM 1747, 65; Goſzpod szlisi moio prosnyou ABC 1725, A8a; Proſzimo te ſzliſi Proſnye ſzrcz naſi BKM 1789, 73
slíšavši -a -e ko je slišal: Szliſavſi tvojo lübezen i vöro KŠ 1771, 665; vnogo lüſztva prislo na ſzvétek ſzliſavſi, kaj je priſao Jezus KŠ 1771, 307; Szlisavsi szmrt Henrika, páli szo sze notripovüpali KOJ 1848, 9
slíšani -a -o
1. slišan: Gláſz je vRámi ſzliſani KŠ 1771, 8; Záto, ſtera ſzte vu kmiczi pravili, vu ſzvetloſzti bode ſzlisano KŠ 1771, 211; pri Jordáni eta rejcs ſzliſſana z-nebéſz KM 1796, 110
2. uslišan: Za vrejdnoſzt Kriſztusa ſzliſani bodo BKM 1789, 242
slíšani -a -o sam. slišani: Záto je nám potrejbno od toga bole kebzüvati na ta ſzliſana KŠ 1771, 673
Prekmurski
slíšati tudi slǘšati -am nedov.
1. slišati: Da szlisam glász tvoje hvále TA 1848, 20; To gda ſzlisa ſzvé-ti Jou'zef BKM 1789, 28; Z-vühmi [szlüsamo] KAJ 1870, 32
2. poslušati: A zapovedi neſzlisam BRM 1823, 297; On kak ocsa Szlisa glász moj KAJ 1848, 36; Szodecz ti je, právdo nyegvo ſzlisaj BRM 1823, 36; Goszpodne szlisaj kricsanye moje TA 1848, 11; Csti, szlisaj jo z-verov KAJ 1848, 133; ſzliſajte i razmejte KŠ 1771, 50; Vſzigdár nyega rejcs radi ſzlisajte BKM 1789, 356; Postüjte, Szlisüjte BRM 1823, 28; Edno nôto szlüsajte KAJ 1870, 137
3. uslišati: Ti, Goszpodne, szlisas 'zelênye nevolákov TA 1848, 9; Goſzpoud, ti nász ſzlisaj BKM 1789, 434
slǘšani -a -o uslišan: I szlüsan je on vu prosnyi etoj KAJ 1870, 26
Celotno geslo Pohlin
slišati [slíšati slȋšim] (šlišati) nedovršni glagol
  1. slišati
  2. pripadati
Celotno geslo Hipolit
slišati (slišati, šišati, šlišati) glagol

PRIMERJAJ: slišan, slišejoč, slišeč

Vorenc
slišati1 nedov. in dov.F6, acroma, -tislushtnu gorvorjenîe[!] katéru ſe radu sliſhi ẛa kratek zhas; audireſliſhati, ẛaſliſhati, ſluſhati, poſluſhati; griphus, -phi, vel gryphusenu ṡamotanu govorjenîe, kateriga je teṡhku ſliſhati, ṡmotaná rezh; non audirene ſliſhati; paradoxus, -a, -umneſliſheozhe, inu zhudne rizhy ṡupar gmain meinenîe, karteru nei navadnu ſliſhati; veripatienspotarpeṡhliu riſnizo ſliſhati, kateri rad tarpy, kadar mu ſe riſniza govory
Vorenc
slišati2 nedov.F151, agrariuskar k'nyvi ſliſhi; bucolicus, -a, -umkar k'govèdam ſliſhi; condignus, -a, -umvréden kakòr ſliſhi; gestatorius, -a, -umkar k'noſhnî ſluṡhi, ali ſliſhi; maritalis, -lekar k'ṡhenitvi ſliſhi, ali kar k'ṡakonu ſliſhi; oeconomicus, -a, -umh'hiſhovanîu ſliſhi, ali nuza; pertinereſliſhati: ad me pertinetmeni ſliſhi; regius, -a, -umkrailevi, kar enimu krailu nuza, ali ſliſhi; rusticus, -a, -umkmetiṡhki, kar na pule, ali enimu kmètizhu ſliſhi
Svetokriški
slišati -im nedov. 1. slišati, poslušati: Nihdar ne bo shlishat nedol. de bi en turk v'ſvoj Moshkey ſe smeiel ǀ je vshe navajen take, inu veliKu vesKshi grehe shlihat nedol. ǀ od obene pokure nej hotel slishat nedol. ǀ nej obene shaloſti sgledat, ali ſhlishat nedol. ǀ orgle ſe nepoſtè shliſhat nedol. ǀ de bi hotu njega spuuidi shliskat nedol. ǀ edn je bil shal v' Zirku molit, Sveto Masho shlishat namen. ǀ kadar shlishim 1. ed. garmejti, spumnem na ſodni dan ǀ ſhlishim 1. ed. de nekateri nad letu pravio ǀ kaj jeſt videm, inu shlishem 1. ed. ǀ Slishim 1. ed. de k' meni govorè ǀ sdaj drusiga neshlishim +1. ed., ampak hudizhe erjuti ǀ kakor od posta shlishish 2. ed. hudu tebi pride ǀ ſhlishish 2. ed. proſhno tiga reuniga ǀ Ti vidish, inu shlisish 2. ed., de G. Bug ſe shali ǀ ò Opimius neshlishish +2. ed. koku s' ſtuomy denary dellaio ǀ Aron kadar tu shlishi 3. ed. ſe prestrashi ǀ kadar tu shliſhi 3. ed. krajl ǀ neshlishi +3. ed. vezh, nedà obeniga ſnamina ǀ kadar ona dua letu shlishita 3. dv. prezei ſo ſvoje mreshe sapuſtila ǀ vidimo, inu shlishimo 1. mn. te velike vojske ǀ druſiga nashlishimo +1. mn., ampak ǀ shlishite 2. mn. de vas k' ſebi klizhe ǀ Neshlishite +2. mn., koku shuga takorshnem greshnikom ǀ Neshliſhite +2. mn. kaj pravi S. Euangeli ǀ aku andohtliu shlishio 3. mn. S: Maſho, inu Pridigo ǀ Vahtarij shlishio 3. mn. ta shraj, inu jok ǀ Ti ſi bil kakor goſsli, katere druge reſveſselè, ſame pak nezh neshlishio +3. mn. ǀ shlishite vel. 2. mn. kaj pravi Chriſtus ǀ je krajl Ioram te beſsede shlishal del. ed. m ǀ je shliſhal del. ed. m tu klagovajne te shalostne uduve ǀ Si shlishau del. ed. m de nashih 2000 ſo pobili per Jagodini 60000 tvojh ǀ de bi neshlishal +del. ed. m tulikain prizh zhes mene ſprizhvat ǀ Nebeſko Musiko je shlishala del. ed. ž ǀ Iest grem de bom keikaj noviga ſhlishala del. ed. ž ǀ so shlishali del. mn. m jok, shraj, krik, inu zagovajne tyh fardamanyh ǀ Ste shlishale del. mn. ž shene, katere vſelej urshoh dellate hudizha, kadar v'greh padite ǀ Vsheſa bodo shlishale del. mn. ž/s peiti vſe Angele 2. spadati, pripadati: aku en denar upije, inu shraja povernime naſaj sakaj tebi neshlishim +1. ed. ǀ dokler nimash ohzetniga oblazhila, neſhliſhish +2. ed. k' ohzeti nebeski ǀ Vni vduvi n'hozhete nastrani stati de bi tu kar y popravizi shlishi 3. ed. deſegla ǀ Kar Ceſariu shlishi 3. ed. suestu plazkash ǀ ta shleht lolka, katera shlishi 3. ed. v'ogin ǀ vſe kar h'oltariu shlishi 3. ed. ſe shegna ǀ vam shlishi 3. ed. tu Nebeshku krajleveſtvu ǀ sakaj tedaj nepovernesh taiſtu blagu, kateru po pravizi tebi neshlishi +3. ed. ǀ karny popravizi neſhlishi +3. ed. supet naſaj poverniti ǀ dokler nihdar nej ſte hoteli vasho naturo vmojstrit, v'Nebu neshlishite +2. mn. ǀ takushni jesiki shlishio 3. mn. v'paku ǀ Ajdje, katiri v' nebeſſa neshlishio +3. mn. ǀ vſe Kar njemu nej po prauizi shlishalu del. ed. s nasaj poverne ǀ ſe jeſite, kakor de bi njemu neshlishalu +del. ed. s ǀ kakor nyh otrozi sazhneio hodit, inu govorit posabio na nyh kakor de bi nym neshlishali +del. mn. m slišati se slišati se: Ah more kejkaj hushiga, ali nespodobnishiga na ſvejtu ſe shlishat nedol. ǀ v'lufti ſe shlishi 3. ed. leta shtima ǀ kadar v'Ioardan stopi s'Nebes en glaſs ſe shliſhi 3. ed. ǀ drugu se neshlishi +3. ed. ampak gosli, citre ǀ vſako poshto huishi zaitinge ſe shlishio +3. mn. ǀ sgonovy ſe neshlishio +3. mn. ǀ ta glaſs bo taku mozhan, de ſe bò shlishal del. ed. m gori v'nebeſſa ǀ garliza ſe je shlishala del. ed. ž pejti ǀ de bi nihdar is nyh uſt ena huda neſpodobna beſſeda ſe neshlishala +del. ed. ž ǀ malukedaj s'nje uſt ena nenuzna beſseda, ſejshlishala +del. ed. ž ǀ de bi ſe po celli Cerkvi shlishalu del. ed. s ǀ Katere beſsede ſe ſo nekedaj shlishale del. mn. ž v'Ieruſalemi Drugi pomen je kalk po nem. gehören ‛spadati, pripadati’ < srvnem. gehœren ‛slišati, ubogati, priti’.
Celotno geslo Megiser
slišati dvovidski glagol
Besedje16
slišati1 [sluh] glag. dvovid. ♦ P: 41 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje16
slišati2 [spadati] glag. nedov. ♦ P: 34 (TC 1550, TC 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, TtPre 1588, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595)
Črnovrški
slišati
Bovški
slišati dov.
Število zadetkov: 24