Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
smŕt -i ž (ȓ)
1. prenehanje življenja, življenjskih procesov: izguba krvi je povzročila smrt; nesreča se je končala s smrtjo; lahka, naravna, navidezna, težka smrt; ugotoviti vzrok smrti / blaga smrt evtanazija / do smrti pretepsti
// stanje, ko prenehajo življenjski procesi: smrt je nastopila zaradi bolezni, starosti, zastrupitve; zdravnik je ugotovil smrt; znaki smrti
// konec življenja: bil ji je zvest do smrti; ekspr. človek se do smrti uči vse življenje; vznes. hvaležen ti bom do smrti
2. dejstvo, da kdo umre: očetova smrt ga je zelo prizadela; bati se smrti; bili so krivi njegove smrti; rešiti koga smrti; ekspr. za las uiti smrti; obletnica prijateljeve smrti; pozabil je na to kot na svojo smrt popolnoma / pasti junaške smrti; publ. umreti nasilne smrti umreti zaradi (posledic) nasilnega dejanja, uboja
3. okostnjak s koso, ki pooseblja to dejstvo: ob postelji je stala smrt; če bi srečal samo smrt, me ne bi bilo tako strah; pesn. bela smrt; bled, suh kot smrt
4. podoba mrtvaške glave s prekrižanima kostema kot opozorilo na smrtno nevarnost: narisati na nalepko smrt; označiti strup s smrtjo
5. ekspr., v povedni rabi kar je za koga
a) škodljivo, uničevalno: alkohol je zanj smrt / sonce je smrt za njene bolne oči; ekspr. bela smrt snov bele barve, ki škoduje zdravju, zlasti mamilo
b) neprijetno, mučno: zgodnje vstajanje je zanje smrt; življenje v mestu je smrt za kmečkega človeka / mlečne jedi so zame smrt nimam jih rad, zelo nerad jih jem / v prislovni rabi smrt je poslušati tako govorjenje
6. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi na smrt zelo, močno: na smrt se bojim; na smrt se dolgočasi; na smrt se prestrašiti; na smrt utrujen, zaljubljen / potovanje nas je utrudilo do smrti
● 
ekspr. smrt mu je že za petami kmalu bo umrl; ekspr. vse nas čaka smrt vsi bomo umrli; vznes. smrt mu je izvila pero iz rok pesnil, pisateljeval je do smrti; evfem. zdaj ga je smrt odrešila po hudem trpljenju je umrl; ekspr. v hiši se je oglasila smrt nekdo v hiši je umrl; ekspr. smrt ga je pobrala umrl je; ekspr. smrt ga je že večkrat potipala že večkrat je bil zelo bolan, v smrtni nevarnosti; ekspr. pri pisanju spominov ga je prehitela smrt umrl je, preden jih je napisal, dokončal; ekspr. zavedali so se, da preži nanje smrt da so v smrtni nevarnosti; ekspr. gledati smrti v obraz biti v smrtni nevarnosti; ekspr. ta živalska vrsta je obsojena na smrt bo izumrla; ekspr. njega bi bilo treba poslati po smrt je zelo počasen; ekspr. iti v smrt za domovino umreti; vznes. med delom, sredi velikih načrtov je omahnil v smrt je umrl; ekspr. pognati, poslati koga v smrt povzročiti njegovo smrt, usmrtiti ga; boriti se s smrtjo biti v agoniji, umirati; ekspr. igrati se s smrtjo lahkomiselno, neprevidno izpostavljati se nevarnosti, smrti; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu; star. črna smrt kuga; slabš. tak je kot konjska smrt zelo suh, slaboten; zelo grd, neprikupen; publ. divji valovi so jim grozili z mokro smrtjo s smrtjo v vodi; nar. pasja smrt strupena rastlina z deljenimi listi in somernimi cveti v socvetju; preobjeda; knjiž. priti v objem smrti umreti; pog. bil je na smrt bolan tako, da so pričakovali, da bo umrl; Smrt fašizmu – svobodo narodu med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 pozdrav udeležencev narodnoosvobodilnega boja; zaključek uradnih dopisov; preg. dolga bolezen, gotova smrt; preg. dosti psov je zajčja smrt dosti sovražnikov vsakogar ugonobi
♦ 
agr. na smrt obrezana trta trta, ki se ji pri obrezovanju pustijo samo šparoni; med. (biološka) smrt stanje, ko preneha spontano dihanje, delovanje možganov, srca in oživljenje ni več mogoče; klinična smrt stanje, ko preneha dihanje, oživljenje pa je še mogoče; rel. mučeniška smrt vdano sprejeta nasilna smrt zaradi vere ali verskih, nravnih načel; šport. spirala smrti lik umetnostnega drsanja v parih, pri katerem drsalka, zelo nagnjena nazaj, drsa v velikem loku na eni nogi okoli drsalca, ki jo drži za roko; smrtni zavoj
Celotno geslo Etimološki
smȓt -i ž
SLA 1
smrt
Celotno geslo Sinonimni
smŕt -i ž
1.
prenehanje življenja, življenjskih procesov; stanje, ko prenehajo življenjski procesipojmovnik
SINONIMI:
med. eksitus, knj.izroč. katastrofa, evfem. konec1, ekspr. konec življenja, knj.izroč. preminutje, knj.izroč. umrtje
2.
dejstvo, da kdo umrepojmovnik
SINONIMI:
med. eksitus, evfem. katastrofa, ekspr. konec1, knj.izroč. oddaljitev, evfem. odhod, knj.izroč. umrtje
3.
v upodobitvah, uprizoritvah okostnjak s koso, ki pooseblja dejstvo, da kdo umrepojmovnik
SINONIMI:
pesn. angel smrti, ekspr. bela smrt, pesn. bela žena, star. bela žena smrtnica, star. božja dekla, knj.izroč. smrtnjak, ekspr. starka s koso, star. ta bela s koso, knj.izroč. votlogleda žena
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik mučeniška smrt
Pravopis
smŕt1 -i ž, pojm. (ȓ) vzrok ~i; ~ zaradi zastrupitve; nagla ~; rešiti koga ~i; biti hvaležen do ~i; do ~i pretepsti; publ. umreti nasilne ~i umreti zaradi (posledic) nasilnega dejanja, uboja; poud.: biti na ~ utrujen |zelo, močno|; Sonce je ~ za bolne oči |je škodljivo, uničevalno|; gledati ~i v obraz |biti v smrtni nevarnosti|; Nekatere živalske vrste so obsojene na ~ |izumirajo, bodo izumrle|; za las uiti ~i |komaj ostati živ|; privzdig. omahniti v ~ |umreti|; publ. Plazovi grozijo z belo ~jo s smrtjo v snegu; nalepka z narisano ~jo; pokr. pasja ~ preobjeda
Pravopis
smŕt2 povdk. (ȓ) poud. ~ je poslušati tako govorjenje |zelo neprijetno, mučno|
Celotno geslo Frazeološki
smŕt Frazemi s sestavino smŕt:
bél kot smŕt, béla smŕt, bíti na prágu smŕti, bíti zapísan smŕti, bléd kot smŕt, bòj na življênje in smŕt, bojeváti se na življênje in smŕt, boríti se na življênje in smŕt, čŕna smŕt, glédati smŕti v obràz, glédati smŕti v očí, hláden kot smŕt, igráti na življênje in smŕt, [kot] kónjska smŕt, kúrja smŕt, na življênje in smŕt, ne báti se ne smŕti ne vrága, níhati med življênjem in smŕtjo, poglédati smŕti v očí, smŕt je pokosíla kóga, spopádati se na življênje in smŕt, v sénci smŕti, viséti med življênjem in smŕtjo, zapísan smŕti, zréti smŕti v obràz, zréti smŕti v očí, življênje v sénci smŕti
Pleteršnik
smr̀t, smȓti, f. 1) der Tod; nagla s., lahka s.; naturna s., der natürliche Tod, Cig.; mučeniška s., der Märtyrertod; — na s. bolan, zu Tode krank; na smrti ležati, auf dem Todtenbette liegen, Trub.; na smrti ležeč mož, Levst. (Zb. sp.); na s. ranjen, tödtlich verwundet; s. storiti, sterben; grozno s. storiti, eines grässlichen Todes sterben, Z.; svoje smrti umreti, eines natürlichen Todes sterben, Z.; nagle smrti umreti; z naglo smrtjo umreti, Krelj, Dol.; od smrti vstati, vom Tode auferstehen; — der personificierte Tod; bela s.; s. pride po človeka, pobira ljudi; s. iz njega gleda, er ist schon halb todt, Cig.; — konjska s. (neka psovka, pos. konjarjem); — 2) rastline: kozja s., die Haferwurz, die Schwarzwurzel, die Nattermilch (scorzonera), Cig., Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — kačja s., eine Art Alant, die Astramontana (inula squarrosa), C., M., Z., Medv. (Rok.), Bes.; — pasja s., der Eisenhut (aconitum), Cig., Jan., C.; bes. der bunte Eisenhut (aconitum variegatum [camarum]), Glas.; — kurja s. = teloh, Z.
Prekmurski
smr̀t tudi smèrt -i ž smrt: Gdate ſztrasna ſzmert kroto preſztráſi SM 1747, 82; Nájem grejha je ſzmrt KŠ 1754, 179; ali 'zitek, ali ſzmrt, vſza ſzo vaſa KŠ 1771, 495; I csi bi ſze meni ſzmrt pripetila KMK 1780, 101; Da náſz greh, ſzmrt, vrág ne ſzkvari BKM 1789, 2; Mrtelnoſzt i Szmrt BRM 1823, V; ino Árpáda szmrt pokoszi KOJ 1848, 8; Ranodler Jánosa je szmrt ete mêszec pokojnila AI 1875, kaz. br. 8; Goſzpoud ie odkupo i od ſzmerti TF 1715, 22; je od szmerti gori sztano ABC 1725, A5a; Árie te ſzmerti takova ſega SM 1747, 82; vcſinyen pokoren notr do ſzmrti KŠ 1754, 106; jeſzo eti niki ſztojécsi, ki ne koſtajo ſzmerti KŠ 1771, 198; Erkao je pa tou Jezus od ſzmrti nyegove KŠ 1771, 303; ka ſzi me od ſzmrti oszloubodo KM 1783, 4; Rejso náſz je od ſzmrti BKM 1789, 103; Oh ti ſzmrti obládavnik SŠ 1796, 5; Od Szmrti BRM 1823, V; Oh 'zitka ino szmrti goszpôd KAJ 1848, 3; Goszpodne, ki me vöftrgnes z vrát te szmrti TA 1848, 7; Dober pop sze do szmrti vcsi KAJ 1870, 6; ka sze naj od gláda szmrti resijo AI 1875, kaz. br. 3; Trucz csemérnoi ſzmerti SM 1747, 76; ſzem ſze nyemi Poudao kſzmrti i 'zitki KŠ 1754, 269; eta nemocsnoſzt je nej kſzmrti KŠ 1771, 302; Nego bole ſze je nám i kſzmrti ſzprávlati BKM 1789, 406; Priprávlanye k-szmrti KAJ 1848, VII; ſzi zaſzlüſo telovno ſzmert TF 1715, 37; kai ſzi ſzmert mojo na tébe vzél SM 1747, 52; tvojo ſzmrt neſztanoma ſzpominam KŠ 1754, 238; Kriſztus je dáni na ſzmrt KŠ 1754, 110; ſzmrt Goſzpodnovo nazviſcsávajte KŠ 1771, 513; ládjiczo, Za kotero ſzi ſze ti ſzám na ſzmrt dao BKM 1789, 334; Gda je 'se znao, ka goſzpoud pride, na ſzmrt je delao KM 1790, 74; Teliko ji je meo, ka je od nyih na ſzmrt dáni KM 1796, 104; Szprávlajmoſze na ſzmrt krscseniczi SŠ 1796, 8; Naso ſzmrt je za náſz obládao BRM 1823, 4; Szlisavsi szmrt Henrika, szo sze notripovüpali KOJ 1848, 9; Ki z-szvojega szina szmrt sztrplênyem KAJ 1848, 2; szo sze od vsze té nevôle szmrt iszkavcsi rêsili AI 1875, kaz. br. 5; Njegova vornost preživé gospodovo smrt AI 1878, 8; Miſzmo zkriſtuſſem pokopani vtoi ſzmerti TF 1715, 33; Ar na ſzmerti nische ſze ztébe nezpomené ABC 1725, A8a; Nyemi ſze jaſz podavan, vu ſitki, i vu ſzmerti SM 1747, 70; Ki ne lübi brata, oſztáne vu ſzmrti KŠ 1771, 730; naj bi náſz po ſzvojoj ſzmrti odküpila KMK 1780, 5; Ti ſzi Vu ſzmrti me vüpanye SŠ 1796, 5; Po ſzmrti v-nébo poſztávis BRM 1823, 10; Ti mi v-szmrti drágo boj KAJ 1848, 4; Preszvêti ocsi moje, da nezaszpim vu szmrti TA 1848, 10; prednyarov réd sze po szmrti Ranoldera poménsao AI 1875, kaz. br. 8; Po smerti me pa odpelaj k-Bôgi BJ 1886, 7; ſterie mené vönka oſzloubodo ſzmertyov TF 1715, 22; arje on vſzei verni greihe ſzmertyom platil SM 1747, 89; Znikakſim tálom ſzmertjom ne merjéta SM 1747, 6; Szkim je náſz odküpo .. ſzmrtyov KŠ 1754, 119; malo pred ſzvojov ſzmrtyov KŠ 1771, 572; ne dáj mi znáglom ſzmrtyom mrejti KM 1783, 136; da bi náſz ſzvojov ſzmrtyov Od ſzkvárjenya mentüvo BKM 1789, 18; ſtere je malo pred ſzvojov ſzmrtjov doli ſzpiſzao BKM 1789, 3; ár ſteri dén bode 's-nyega jo, ſzmrtyom merjés KM 1796, 6; Z-vekivecsnom ſzmrtjom ne merjémo SŠ 1796, 13; znáglov ſzmrtyov mrou je SŠ 1796, 66
Vorenc
smrt žF37, capitale crimennaglavna pregreha, ſmerti vrédna; capite damnatusk'ſmerti obſojen; emortualis diesdán te ſmerti; illachrymare morti alicuiusnad ṡmertjo eniga ſe ṡjokati; interrex, -gisen nameiſtnik po ſmerti eniga kraila, dokler druṡiga iṡvolio: mertviga kraila naméſtnik; lethaliterdo ſmerti, v'nevarnoſti te ſmerti; lethum, -thiſmert; morsſmert; resuscitareod ſmerti ṡbuditi, od ſmerti gori vſtati
Svetokriški
smrt -i ž smrt: Ta ſmert im. ed. je bila danaſs ratala tu shivejne ǀ v'katerem tvoja, inu naſha smert im. ed. je ſtala skrita ǀ on ſe je bil od ſmerti rod. ed. reishil ǀ s'suojo Ceſarizo Cunigundo do smerti rod. ed. divishtvu ohrani ǀ od vezhne ſmarti rod. ed. rejshen ǀ hozhe ſveſan biti, de ſmorti rod. ed. ſe ne bo mogal branit ǀ ga nej ſe perpraui k' eni dobri Sveti ſmerti daj. ed. ǀ Smerti daj. ed. obena reizh nej taku gliha, kakor je ſpajne ǀ de bi ga k'ſmerti daj. ed. obſodil sa volo njegove pregrehe ǀ ſmo sa vola nashijh pregrehou h'ſmerti daj. ed. obſojeni ǀ Hozhesh eno dobro ſmert tož. ed. sturiti ǀ G: Bug eno tako ſrezhno, inu s. Smert tož. ed. je perpustil timu ozhitnimu greshniku ǀ teshku bote mogli eno taku ſrezſno mert tož. ed. ſturiti kakor ta brumni Lazarus ǀ de po ſmerti mest. ed. bi ga oblekli v'Capucinersko ſuknio ǀ Po moj ſmerri mest. ed. Jogry, inu karsheniki bodo mogli ſe poſtiti ǀ je peil kakor ta belli labut pred ſmertio or. ed. ǀ Moja Hzhy s' ſmertjo or. ed. rinja, pridi, inu poloshi tvojo roko na njo ǀ je vejdila de s'ſmertio or. ed. bo mogla plazhat V zapisu mert (I/1, 192) je pomotoma izpuščen ſ-.
Besedje16
smrt sam. ž ♦ P: 48 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Črnovrški
smrt
Celotno geslo Kostelski
smrtsˈmr̥t -ė ž
Pravo
kárdiopulmonálna smŕt -e -i ž
Pravo
mílostna smŕt -e -i ž
Pravo
možgánska smŕt -e -i ž
Pravo
narávna smŕt -e -i ž
Pravo
nasílna smŕt -e -i ž
Celotno geslo Sinonimni
na smŕt prisl. zv.
GLEJ SINONIM: zelo
GLEJ ŠE: trta
Število zadetkov: 23