Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
sónce -a s (ọ̑)
1. nebesno telo, okoli katerega krožijo zemlja in drugi planeti našega zvezdnega sestava: zemlja kroži okoli sonca; mrk sonca; površina sonca; oddaljenost zemlje od sonca / v astronomiji Sonce in Luna
// to nebesno telo, kot se vidi z zemlje: sonce je visoko na nebu; sonce se blešči, sije, sveti; danes sonce greje, pripeka, žge; sonce gre za goro; pog. sonce gre dol zahaja, gor vzhaja; ekspr. sonce se je nagnilo h goram; nevihta je minila in posijalo je sonce; oblak je zakril sonce; gledati v sonce; rastlina se obrača za soncem; bledo, svetlo, pesn. rumeno sonce; ekspr. krvavo, zlato sonce; pekoče, toplo, vroče, žareče, žgoče sonce; navidezna pot sonca; svetloba, žarki sonca; sveti se kot sonce; kot sonce čist značaj; lepa kot sonce; to je jasno kot sonce popolnoma / morda bo jutri sonce sončno; pozimi je malo sonca sončnega vremena; po soncu je ura pet glede na njegov položaj na nebu; dan brez sonca ko sonce ni vidno / ekspr.: sonce gleda z neba, se vozi po nebu; sonce se poslavlja, se smeje / pri označevanju časovnosti: vstal sem zgodaj in do sonca sem bil že daleč do sončnega vzhoda; star. še za sonca je prišel domov pred sončnim zahodom; vstajati pred soncem pred vzhodom, s soncem ob vzhodu sonca / ekspr. dežela vzhajajočega sonca Japonska
2. svetloba, žarki, prihajajoči neposredno od tega nebesnega telesa: občudovati sonce na vodni gladini; knjiž., ekspr. sonce lije skozi okno; ekspr. cesta, hiša je vsa v soncu; okna se lesketajo, svetijo v soncu; ekspr. slapovi sonca; biti obsijan, obžarjen od sonca / pogledati predmet proti soncu tako, da sončna svetloba pada nanj in ga presvetljuje; očala za sonce sončna očala / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: stopiti iz veže na sonce; njive ležijo na soncu; ob soncu je mesto lepo
// toplota, prihajajoča neposredno od tega nebesnega telesa: sonce ga greje v hrbet; sonce je posušilo roso; sonce mu škodi, ga utruja; pokrivalo ga je varovalo pred soncem; od sonca razgret kamen; na soncu posušene gobe / pri označevanju krajevnosti: greti se, ekspr. peči se na soncu; ne hodi po soncu; ekspr. kam greš v tem soncu
// svetloba in toplota, prihajajoča neposredno od tega nebesnega telesa: uživati sonce; pomanjkanje sonca; les, počrnel od sonca in dežja; biti zagorel od sonca; ekspr. nastavljati obraz soncu / jutranje, opoldansko sonce; majsko, jesensko, zimsko sonce / južno sonce
3. nebesno telo, središče drugih zvezdnih sestavov: okoli sonc krožijo drugi planeti; sonca v vesolju
4. vznes. sreča, veselje: srce si želi sonca / v njenih očeh je bilo sonce / to so otroci sonca veseli, srečni ljudje
5. ekspr., navadno v povedni rabi, s prilastkom kdor ima pozitivno lastnost, kot jo izraža prilastek, v zelo veliki meri: dekle je sonce lepote; bil je sonce pravice
6. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zasijalo je sonce svobode; sonce sreče je zatonilo; sonce upanja
7. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi pod soncem poudarja trditev: ni ga človeka pod soncem, ki bi to zmogel; v tistem trenutku sem bil najsrečnejši človek pod soncem; ti si največji lenuh pod soncem; nič pod soncem ga ne zanima; ni mu enakega pod (božjim) soncem
8. v zvezi višinsko sonce svetilka z živosrebrovo žarnico iz kremenovega stekla, ki prepušča ultravijolične žarke, elektr. kremenova svetilka: kupiti višinsko sonce; obsevati se z višinskim soncem
● 
ekspr. on je sonce, okoli katerega se vse vrti vpliven, mogočen človek; ekspr. ni vreden, da ga sonce obseva slab, ničvreden je; ekspr. v njegovo sobo sonce nikoli ne posije njegova soba je obrnjena od sonca; njegova soba je mračna, temačna; pog. sonce se me je hitro prijelo hitro sem ogorel; ekspr. zmeraj ti ne bo sijalo sonce zmeraj ne boš srečen; ekspr. jaz sem tam doma, kjer sonce vzhaja na vzhodu; ekspr. končno je vzšlo sonce tudi za nas smo tudi mi srečni; ekspr. ne bom več gledal sonca umrl bom; ekspr. tri leta nisem videl sonca sem bil v zaporu; ekspr. rad bi še gledal sonce živel; pog. pojdi mi s sonca umakni se, ker mi s svojim telesom zaslanjaš sončno svetlobo; knjiž. jeseni gredo lastovke za soncem na jug; ekspr. fantovsko sonce luna; vznes. živeti pod svobodnim soncem v svobodni deželi; publ. sonce rimske države je takrat že zahajalo država je slabela, ni bila več mogočna; vznes. Prešeren, sonce naše literature najpomembnejši pesnik; vznes. sin je bil sonce njenega življenja imela ga je zelo rada; ekspr. tudi on bi rad dobil svoj prostor na soncu primerno, ugodno mesto, položaj v življenju, med ljudmi; ekspr. nič lažjega pod soncem to je zelo lahko narediti, opraviti; nič (ni) novega pod soncem na svetu; star. deset sonc je že od takrat let; ekspr. tako te bom, da boš devet sonc, tri sonca videl močno te bom udaril po glavi; ekspr. slika je polna sonca naslikana s svetlimi, rumenkastimi barvami; preg. za dežjem sonce sije težkim, hudim časom sledijo boljši
♦ 
astron. Sonce je v Strelcu; Sonce stopi v znamenje Strelca; Mars je v konjunkciji s Soncem; geogr. polnočno sonce pojav, da sonce na polarnem območju poleti tudi opolnoči ostane nad obzorjem
Celotno geslo Sinonimni
sónce1 -a s
nebesno telo, okoli katerega krožijo zemlja in drugi planeti našega zvezdnega sistema, kot se vidi z zemlje
SINONIMI:
ekspr. ognjena krogla, pesn. rumeno sonce, ekspr. sončece, ekspr. sonček, ekspr. sončna krogla, ekspr. sončna obla, pesn. zlato sonce
Celotno geslo Sinonimni
sónce2 povdk.
GLEJ SINONIM: sončno, sreča2
Pravopis
sónce -a s (ọ̑)
1. ~ sije; gledati v ~; obračati se za ~em; toplo, žareče ~; pesn. rumeno, zlato ~; lepa kot ~; neknj. pog. ~ gre gor vzhaja; poud. ~ se poslavlja |zahaja|
2. pojm. Pozimi je malo ~a; od ~a razgret kamen; soba z veliko ~a; stopiti na ~; ležati na ~u; hoditi po ~u; poud.: Vsa hiša je v ~u |osončena|; vstajati pred ~em, s ~em |zelo zgodaj|
3. vznes. živeti pod svobodnim ~em |v svobodi|; poud.: najsrečnejši otrok pod ~em |na svetu|; Srce si želi ~a |sreče, veselja|; ~ sreče; nestrok. višinsko ~ |strok. kremenova svetilka|
Pravopis
Sónce -a s, zem. i. (ọ̑) na ~u; krožiti okrog ~a
Sónčev -a -o (ọ̑)
Celotno geslo Frazeološki
sónce Frazemi s sestavino sónce:
bíti pod svobôdnim sóncem, bòj za prôstor pod sóncem, bojeváti se za [svój] prôstor pod sóncem, boríti se za [svój] prôstor pod sóncem, dežêla vzhajajóčega sónca, dobíti [svój] prôstor pod sóncem, iméti [svój] prôstor pod sóncem, iskánje prostóra pod sóncem, iskáti [svój] prôstor pod sóncem, nájti [svój] prôstor pod sóncem, pod svobôdnim sóncem, prôstor pod sóncem, svetíti se kàkor sónce, svetíti se kot sónce
Celotno geslo Etimološki
sọ̑nce -a s
Pleteršnik
sọ̑nce, n., pogl. solnce.
Vorenc
sonce sF34, appricariſe na ſonzi pariti; atomus, -iv'ſonzú práh; dolet â sole caputod ſonza glava boly; electronſonze; locus apricusmeiſtu pruti ſonzi; praeumbrarepred ſonzom, ali ſvitlobo ſaſénzhiti, ſenzo ſturiti; sol, -lisſonze; titanſonze
Svetokriški
sonce -a s sonce: Ob zhaſsu pak te britke martre, inu grenke ſmerti Christuſa Iesuſa tu ſonze im. ed. je bilu od shalosti omedlelu ǀ Na taisti dan Sonze im. ed. bo Kryvavu ratalu ǀ ta S: Sacrament je roſha, je luna, je ſonce im. ed. ǀ Sonzhe im. ed. nepoterbuje vekshi ſvetlobe ǀ telu ſe bo ſvitilu, kakor tu rumenu ſonzhe im. ed. ǀ je bila Svetleishi kakor tu rumenu ſouze im. ed. m ǀ preusetnu do ſonza rod. ed. je hotel letejti ǀ danaſs ſe je perkaſala ta lepa saria tiga vezhniga sonza rod. ed. ǀ sapovej ſonzu daj. ed., inu ſe ustonovj ǀ Lippomanus S. Archangela Michaela pergliha Sonzu daj. ed. ǀ satorai yh polsdigne K'ſonzu daj. ed. ǀ ſo ſvejsdam, inu nikar ſonzi daj. ed., ali Luni perglihani ǀ je bil k' shlushbi tiga zhloveka ſtvaril vus volni ſvejt Angelom sapovedal de ga imaio varvat, nebeſſam de ga imaio ohranit, Sonzi daj. ed., inu luni de mu imaio ſvetiti ǀ nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze tož. ed., inu Nebu gleda ǀ on je bil v'stonovil sonze tož. ed. na Nebeſsih ǀ ſtonovitnu v'tu rumenu ſonce tož. ed. gledat ǀ aku biſtru v'ſonze tož. ed. gleda ǀ po lejti zellidan na ſonzi mest. ed. dellamo ǀ Se bodò zhudeſſa godila na Sonzi mest. ed., inu na Luni ǀ Se bodo zhudeſa godila na Sonci mest. ed. inu na luni ǀ vſe skuſi po Sonzu mest. ed. ſe obrazha ǀ pred ſonzam or. ed. je gori vſtal ǀ s' ſonzam or. ed. je bila oblezhena, s' luno obuta ǀ Na dan tiga S. Rojstva trij sonza im. mn. ſe ſo na Nebeſijh perkasale ǀ G. Bug je bil iſvolil try ſvete shene, katere ſo ſe sfetile kakor try Sonze im. mn.
Besedje16
sonce sam. s ♦ P: 29 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TPs 1566, TL 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Celotno geslo Kostelski
sonceˈsȯːnce -a s
Jezikovna
Ali so samostalniki sonce, luna, veter, svet in red pojmi ali stvari?

Zanima me, ali so samostalniki sonce, luna, veter, svet in red pojmi ali stvari.

Jezikovna
Izvor in izgovarjava besede »sonce«

Zanima me izvor in izgovorjava besede solnce.

Vem, da je to starinska oblika besede sonce. Zanima pa me kdaj se je pojavila oziroma opustila. Kar se izgovora tiče pa sem to vedno bral z glasom l, vendar sem se pred kratkim vprašal, če se morda ni izgovarjalo z u, kot sounce. To bi mi bilo tudi smiselno.

Pravopis
sonce.. prvi del podr. zlož. sonceljúben
Geografija
srédnje Sónce -ega -a s
Število zadetkov: 16