Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
bistro prisl. bistro: En Astrologus, kateri ſe je podstopel biſtru, inu ſtonovitnu v'tu rumenu ſonce gledat ǀ Kateri shpegaio, inu biſtru gledaio na grehe ſvoiga blishniga ǀ aku biſtru v'ſonze gleda ǀ Katera bistru ſonze gleda
Svetokriški
Heliogabolus -la m osebno lastno ime Elagabal: Krajl Heliogabolus im. ed., kadar je shal ſvoje podvershene mesta obyskati ǀ imaio hualit, inu govorit od goſtary Krajla Heliogabala rod. ed. Elagábal, rimski cesar (218–222), po rodu delno iz sirskega mesta Emesa; njegovo ime, ki pomeni ‛bog gorovja’, je v lat. ljudskoetimološko prenarejeno v Heliogabal, v katerem je prvi del občuten kot gr. ἥλιος ‛sonce’, drugi kot semit. bacal ‛gospodar’; → Eliogabolus.
Svetokriški
oslepeti -im dov. 1. oslepeti: hozhe she na tem drugem ozheſſu oſlepeti nedol. ǀ edn kateri dobru vidi, kadar bi blatu na ozheſsa stavil bi mogal oſlèpiti nedol. ǀ inu skuſi leta bi tegnila oslepit nedol. ǀ Edn oslepi 3. ed., kakor Tobias. Edn mutaſt rata, kakor Zacharias ǀ kadar oglushj, ali oslèpi 3. ed., takrat ſposna kulikajn sdravie nuza ǀ Kir je pleſſ, tamkaj moshje oslepe 3. mn., shene ſe sapeleio ǀ pò sonikornoſti je bil edn pulfer saſhgal, de ta dobri mojſter je bil oslepil del. ed. m ǀ je bil s'koina padil, inu oſlepil del. ed. m ǀ En Astrologus, kateri ſe je podstopel biſtru, inu ſtonovitnu v'tu rumenu ſonce gledat, je bil oſlepu del. ed. m ǀ Ti ſi Apptishiza, zhe pak bosh oslepela del. ed. ž, koku bosh mogla kloshter regerat ǀ mozhnu bo germelu, inu blisKalu de ludje bodo oſlipeli del. mn. m 2. oslepiti: en maihin greh zhloveka samore oslepeti nedol., de sazhne tezhi v' prepot tiga vezhniga pogubleina ǀ vſakadaini grehi, kateri ſo vidit maihini kakor laſſje, vener zhloveka samorio oslipeti nedol. ǀ Constantius sa eno majhino samero Veliku shlahtnih Gospudu je bil sturil oſlepeiti nedol. 3. preslepiti: Ceſſar ſe je puſtil sapellati, inu oslepeti nedol. od Valentina ǀ Faush prizhaviz ſe ſgovarja de dobizhik ga je oslepel del. ed. m ǀ ohernia ga nej oslepela del. ed. ž, de bi tem vboſim volnu almoshno nebil dal ǀ lubesan veliku krat ijh je sapelala, inu oſlepela del. ed. ž
Svetokriški
podstopiti se -im se dov. drzniti si: ſe nej ſmejla potſtopit nedol. niega dotekniti ǀ ſe ſmeio potstopit nedol. zhes Boga toshit ǀ ſe nej ſmela potstopiti nedol. ǀ prekleta vſta, de ſe ſmejſte podſtopit nedol. rezhi, de Chriſtus je en pregreshni zhlovik ǀ ta kateri ima to hudo miſsu v'grehi oſtati, ſe nejma podstopit nedol. Boga proſsit ǀ zhe v' neglaunem grehi ſe potſtopish 2. ed. vshiti S. Rus. T. ǀ V'Cerkvi ti ſe podstopish 2. ed. to nezhisto Bogino Venus gledat ǀ njega reshalit ſe pod ſtopish 2. ed. ǀ en shleht zhlovek ſe potſtopi 3. ed. rezhi Mashniku, molzhi Far ǀ Fernandus Luſitanus ſe podſtopi 3. ed. rezhi, de velikuvezh shenskih pershon, kakor moshkih v'Nebeſſa pride ǀ ta greshni zhlovik, de ſe podstopi 3. ed. samirit enimu taku Mogozhnimu Gospudu ǀ obedn ſe nepodstopi +3. ed. ni Boga ni druge ſtvarij, ni hudizha vrshoh dellat ǀ Obedn ſe nepotstopi +3. ed. danaſs rezhi kar je nekadaj Bion Philosophus djal ǀ O nepametni ludje! de taku ſe potſtopite 2. mn. govorit ǀ vy ſe podſtopite 2. mn. toshit zhes Boga ǀ ſe potſtopio 3. mn. to nezhiſto Bogino Venus gledat ǀ sledno nespodobnoſt dopernashat ſe podſtopio 3. mn. ǀ cilu ene shene ſe podstopio 3. mn. v'Spuvidi urshoh hudizha dellat de ſo greshile ǀ kadar Gospodar, ali Gospodinia yh vidi, ſe nepotſtopio +3. mn. uſet en koſſ Kruha, ali en glaſſ vina ǀ jeſt se nebom tiga potſtopil del. ed. m, sakaj ſim prevezh slap ǀ na oroshje malu ſaſtopen, ſe je potſtopel del. ed. m s' tem ſerzhnem, mozhnem inu ſilnu velikem Riſam Goliatam vojskovati ǀ jeſt ſim ſe podstopil del. ed. m moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ jest, kateri ſim en zhervizh te semle ſe bom podstopil del. ed. m priti prèd krajla Nebeſhkiga ǀ Oza dokler ſe je bil podſtopil del. ed. m dotekniti te skrinie Boshje prezej je bil mertvu okuli padil ǀ En Astrologus, kateri ſe je podstopel del. ed. m biſtru, inu ſtonovitnu v'tu rumenu ſonce gledat, je bil oſlepu ǀ S: Gilibertus ſe je podſtopel del. ed. m rezhi ǀ Gdu ſe bode podstopu del. ed. m sdaj ſodit Krajla Cambiſa ǀ obedn bi ſe nepostopel +del. ed. m prèd niega s. oblizhe priti ǀ ony ſo ſturila tiga malika, ter ſo ſe potſtopili del. mn. m taiſtiga na leta Sveti hrib Oreb poſtavit ǀ Iudje, kateri ſe ſo bily podstopili del. mn. m preusetnu rezhi G: Bogu ǀ dokler Betſamitery ſe ſo bily podſtopili del. mn. m k' taiſtimu perblishat ſo bily pomerli ǀ kadar bi letu premislili, bi ob zhaſſu te molitue po Zerkui ſe neoserali, bi ſe nepoſtopili +del. mn. m s' drugimi govorit
Svetokriški
razluštati -am dov. razveseliti: hitru pretezhe vſe kar zhloveka na semli reslushtat nedol. more ǀ Kej ſte sdaj vy, Kateri druſiga ne yſzhete, inu neſhelite ampak vashe truplu zertlati, inu s'temi prepovedamini lushti reslùshtat nedol. ǀ ta S: Sacrament je roſha, je luna, je ſonce, je vinu, je shlahtni kamen, reslushta 3. ed., inu oskruni ǀ zhe li ſemelske rezhij naſs potroshtajo, reſveſſelio, inu reſlushtaio 3. mn. ǀ Mana katero G. Bug je Israeliterjom poshlal je, v'ſebi vſe slatkuſti imela, inu vſakiga po njega voli naſſitila, inu reslushtala del. ed. ž ǀ s'katerimij na ſemli ſe ſo reslushtali del. mn. m ǀ veliku vezh naſs bodò potroshtale, reſveſſelile, inu reslushtale del. mn. ž te Nebeſke razluštati se nasladiti se, naužiti se naslade: tvoje ozhy katere v'nesramnih pogledah ſe ſo reslushtale del. mn. ž, do vekoma bodo te ſtrashne hudizhe gledale → lušt
Svetokriški
rumen -a prid. rumen: ponozhi ym je ſvetil kakor tu rumenu im. ed. s ſonze ǀ ſvetlobe tiga rumeniga rod. ed. s ſonza nebodò vidili ǀ prutu timu rumenimu daj. ed. s inu gorezhimu ſonzu ſe oberne ǀ En Astrologus, kateri ſe je podstopel biſtru, inu ſtonovitnu v'tu rumenu tož. ed. s ſonce gledat, je bil oſlepu
Svetokriški
sonce -a s sonce: Ob zhaſsu pak te britke martre, inu grenke ſmerti Christuſa Iesuſa tu ſonze im. ed. je bilu od shalosti omedlelu ǀ Na taisti dan Sonze im. ed. bo Kryvavu ratalu ǀ ta S: Sacrament je roſha, je luna, je ſonce im. ed. ǀ Sonzhe im. ed. nepoterbuje vekshi ſvetlobe ǀ telu ſe bo ſvitilu, kakor tu rumenu ſonzhe im. ed. ǀ je bila Svetleishi kakor tu rumenu ſouze im. ed. m ǀ preusetnu do ſonza rod. ed. je hotel letejti ǀ danaſs ſe je perkaſala ta lepa saria tiga vezhniga sonza rod. ed. ǀ sapovej ſonzu daj. ed., inu ſe ustonovj ǀ Lippomanus S. Archangela Michaela pergliha Sonzu daj. ed. ǀ satorai yh polsdigne K'ſonzu daj. ed. ǀ ſo ſvejsdam, inu nikar ſonzi daj. ed., ali Luni perglihani ǀ je bil k' shlushbi tiga zhloveka ſtvaril vus volni ſvejt Angelom sapovedal de ga imaio varvat, nebeſſam de ga imaio ohranit, Sonzi daj. ed., inu luni de mu imaio ſvetiti ǀ nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze tož. ed., inu Nebu gleda ǀ on je bil v'stonovil sonze tož. ed. na Nebeſsih ǀ ſtonovitnu v'tu rumenu ſonce tož. ed. gledat ǀ aku biſtru v'ſonze tož. ed. gleda ǀ po lejti zellidan na ſonzi mest. ed. dellamo ǀ Se bodò zhudeſſa godila na Sonzi mest. ed., inu na Luni ǀ Se bodo zhudeſa godila na Sonci mest. ed. inu na luni ǀ vſe skuſi po Sonzu mest. ed. ſe obrazha ǀ pred ſonzam or. ed. je gori vſtal ǀ s' ſonzam or. ed. je bila oblezhena, s' luno obuta ǀ Na dan tiga S. Rojstva trij sonza im. mn. ſe ſo na Nebeſijh perkasale ǀ G. Bug je bil iſvolil try ſvete shene, katere ſo ſe sfetile kakor try Sonze im. mn.
Svetokriški
stanovitno prisl. 1. trdno, strumno: vſemiſi ſtanovitnu naprej, de poſehmal hozhesh greha ble kokar kazhe ſe varvat ǀ ſtanovitnu to groſovitno martro rajshi je bil preſtal ǀ Dokler ony ſo ſtanovitnu sheleli dellat, ſo bily polonani ǀ leto dolshnust, inu navado ty Firshti, inu krajli ſo vſelej taku ſtonovitnu dershali ǀ En Astrologus, kateri ſe je podstopel biſtru, inu ſtonovitnu v'tu rumenu ſonce gledat, je bil oſlepu ǀ shelite morebiti imeti vij eniga stonovitnu suestiga Priatelna do vekoma ǀ vashe ſerze bo … ſtonouitnu de v'Boshij shlushbi do Konza bo ostalu 2. vztrajno: Tu kar zhlovik zhes dan ſtanovitnu miſli, radu po nozki mu ſe ſajna ǀ imamò ſtnonovitnu, inu andohtliu Mario Divizo zhaſtiti ǀ zhe my ſtonovitnù, inu andohtlivu bomo per Svetjh proceſſiah ga proſſili Zapisi s korenskim o kažejo na vokalno harmonijo.
Svetokriški
zvezda -e ž zvezda: Venus je ena dobra, inu ſrezhna ſvejsda im. ed. ǀ ſvesda im. ed. Iupiter imenovana oſsemdeſset krat ie vekshi kakor ſemla ǀ Taiſta Jacobaua ſveſda im. ed., inu Iſraëlska vejza ǀ bi nebil ratal … is Svetle ſvejsde rod. ed., ena paklenska glauna ǀ Aſtrologij pak pravio, de pride od ſveſde rod. ed. ǀ Perglihaio Mario Divizo … Eni sfetli ſvejſdi daj. ed. Danizi ǀ vy posnate dobru uno ſvejsdo tož. ed. Daniza imenouano ǀ taiſti folk nemore vidit to ſvesdo tož. ed. Polaris ǀ prezei je bil poklizal eno novo ſveſdo tož. ed. ǀ Kadar ty Modrj ſo to ſvèsdo tož. ed. vgledali ǀ Bug skuſi ſveisdo tož. ed. ſvoje Svete gnade nei bil taiſte resuetil ǀ zhlovik ie pod tako svesdo or. ed. rojen ǀ ozhy ſe bodo ſvitele, kakor duej ſvejsdi im. dv. ǀ ſvejsde im. mn. ſò v' ſvoj ordingi ſtale, inu tekle ǀ ſvesde im. mn. opoldne ſo ſe vidle ǀ Svesde im. mn. bodo s'Nebeſs padale ǀ nesnane, inu zhudne svesde im. mn. ſe ſo vidile ǀ ſe ſvètiti, kakor te ſveſde im. mn. ǀ Svejsde im. mn. Katere na glavi imash ǀ ſo te nove, zhudne, inu ſtrashne ſuejsde im. mn., katere vezhkrat na Nebeſsoh nam ſe prikasheio ǀ Svèſde im. mn. sò ſvetle, inu ſe navidi od kod ſvetlobo prajmejo ǀ dushe nej ſo ſvèsde im. mn., kokar Appolinaris pravi ǀ zhudne sveſde im. mn. v'luftu ſe Kasheio ǀ Ziſtu je Nebu, rumenu je ſonze, ſvetle ſò ſvajſde im. mn. ǀ Sveisde im. mn. nej ſo taku ſvetle, de bi po dnevi ſvojo ſvetlobo obdarshale ǀ kulikajn je ſvejsd rod. mn. na nebeſſih ǀ sakaj jest govorim od Angelou, inu od Svejsd rod. mn. ǀ Jeſt vejm de letu Glynſnor nej mogal ſposnati is ſvejſd rod. mn. ǀ Baruch Prerok govorij od ſveſd rod. mn. ǀ od svesd rod. mn. suojga rojstvua je podvarshen ǀ bote vidili tu rumenu ſonce ſtati na ſred teh svèsd rod. mn. ǀ ni lepoti te lune, ni ordingi teh ſvesd rod. mn. ǀ v'suoij deſni roki je dershal ſedem ſueisd rod. mn. ǀ Angelom je dal Nebeſſa, ſvejsdam daj. mn. ta Firmament ǀ Sapovej ſvejsdom daj. mn. de ſe imajo zhes Sisara vojskovati ǀ bi njemu pokasali tu ſvetlu Nebu, tu rumenu ſonze, te lepe ſvejsde tož. mn. ǀ niegou rod bò ugmiral Kakor ſvesde tož. mn. na nebu, inu peiſih v'mory ǀ poprej bi ſi jeſt upal ſvejſde tož. mn. na Nebeſsyh sishteti ǀ Gospodar zhes ſveſde tož. mn. ǀ Kadar je hotel ſtvarit Svejsde tož. mn., luno inu ſonze ǀ Bug pak v'gmera njega rod kakor suesde tož. mn. na Nebeſsih ǀ v 'roki pak dershi sueisde tož. mn. de te pravinzhne polona ǀ taiſto polsdigne nikar zhes letu, kar je na ſemli, ampak tudi zhes ſveisde tož. mn., luno, inu ſonze ǀ ony ſò preobernili ſolse v' shlahtne perlne, laſy v'kazhe, kry v' gartroshe, zholne v' ſvésde tož. mn. ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde tož. mn., luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ per luni, inu ſvejsdah mest. mn. imà ſvoje prebivalszhe ǀ Se bodo zhudeſa godila na Sonci inu na luni, inu na Sveſdah mest. mn. ǀ Se bodò zhudeſſa godila na Sonzi, inu na Luni, inu na Suesdah mest. mn. ǀ ſe ſveti kakor tu ſonze v' mej ſvesdami or. mn. ǀ Daniza je ta ner sfetlejshi v' mej ſvejſdamy or. mn. ǀ Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu s'vſemij svesdamij or. mn., inu Planèti ǀ Ti tudi Krajliza Nebeſshka danaſs ſi Kronana s'ſvejsdamy or. mn. Beseda se uporablja tudi v pomenu ‛planet’, saj se kot zvezde omenjajo Venera, Danica in Jupiter.
Število zadetkov: 9