Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Geografija
barranco -a m
Celotno geslo ePravopis
Blejski vintgar
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Blejskega vintgarja samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
soteska na Gorenjskem
IZGOVOR: [blêjski víndgar], rodilnik [blêjskega víndgarja]
PRIMERJAJ: blejski
Geologija
déber -bri ž
Geografija
déber -bri ž
Planinstvo
déber -bri ž
Pravopis
Dolžánova sotéska -e -e [u̯ž] ž, zem. i. (á ẹ̑) |soteska pri Tržiču|: v ~i ~i
Celotno geslo Etimološki
drága -e ž
SSKJ²
globél -i [globeu̯ tudi globelž (ẹ̑)
1. manjša, globlja vdolbina, navadno v valovitem svetu: soteska se na koncu razširi v majhno globel; hiše se stiskajo v majhni globeli; taborili so v gozdni globeli; pren., pesn. globeli človeških src
2. knjiž. jamica, vdolbina: oči so mu izstopile iz globeli
Geografija
grápa -e ž
Prekmurski
gutàn -a m soteska: Po gutani szva 'ze prêkprisla KAJ 1870, 84; Celô vôszki dolôvje sze gutanje ali vráta bregôv zovéjo KAJ 1870, 146
Jezikovna
Kako pišemo ime »Blejski vintgar«?

Zanima me, kako se pravilno zapiše Blejski vintgar (Blejski vintgar ali Blejski Vintgar ali je pravilno samo poimenovanje Vintgar).

Geografija
kánjon -a m
SSKJ²
kanjónski tudi kánjonski -a -o prid. (ọ̑; ȃ)
nanašajoč se na kanjon: približal se je kanjonskemu robu / kanjonsko območje Kolorada / kanjonska dolina, soteska
Celotno geslo Etimološki
klánec -nca m
Planinstvo
koríto -a s
SSKJ²
kràj1 krája m (ȁ á)
1. del zemeljske površine, naseljen tako, da tvori zaključeno celoto: kraj ima veliko prebivalcev; preimenovati kraje; v tem kraju je več let služboval; odročen kraj; ekspr. prijazen kraj / bežal je iz kraja v kraj / domači, rodni kraj kjer je kdo doma, kjer se je kdo rodil / navesti kraj bivanja / ekspr. ves kraj je bil na nogah vsi prebivalci kraja
// navadno s prilastkom ta del glede na določeno značilnost: ogled znamenitega romarskega kraja / znan letoviški, zdraviliški kraj; seznaniti se s problematiko turističnih krajev
2. večji ali manjši del zemeljske površine: spoznal je veliko krajev; ta kraj je zasedel okupator / kraji so prenaseljeni / s kmetijstvom se ukvarjajo v mnogih krajih / publ. nad naše kraje doteka hladen zrak / na nekaterih krajih je še sneg; ekspr. v vseh krajih je že bil povsod
// navadno s prilastkom ta del
a) glede na gospodarsko usmerjenost: znan industrijski kraj; vinorodni, žitorodni kraj / gospodarsko zelo pasiven, razvit kraj / kmetijski kraji v državi
b) z oslabljenim pomenom glede na geografsko značilnost: gorski, nižinski kraj; ni se mogel privaditi na ravninski kraj / te rastline uspevajo samo v južnih krajih
c) glede na podnebno značilnost: mrzel, senčen, sončen kraj; suh, vlažen kraj / te rastline uspevajo samo v toplih krajih
č) glede na kakovost tal: ilovnat, peščen kraj / močvirnati kraji
// v prislovni rabi, v zvezi z na izraža manjši del površine česa sploh: na enem kraju se madež še pozna; zofa je bila na več krajih raztrgana
3. navadno s prilastkom manjši del zemeljske površine sploh: poiskal je pripraven kraj in se skril; pokazal je kraj, kjer sta se srečala; težko dostopen kraj / zborni kraj je pred šolskim poslopjem; kraj (storitve) kaznivega dejanja; izpuščena sta bila čas in kraj dogajanja / ključe je spravil na varen kraj; na ta kraj bodo postavili spomenik; publ. priti na kraj nesreče; pren. sestanek ni primeren kraj za osebne obračune
// v prislovni rabi, v zvezi na kraju samem tam, kjer se kaj zgodi, je: storilca so prijeli na kraju samem; skupina je gradivo zbirala na kraju samem
4. v prislovni rabi, s predlogom izraža največjo oddaljenost od
a) središča: potegnil ga je h kraju; čisto pri kraju je hodil / na obeh krajih so bili ljudje / stal je na, ob kraju (ceste)
b) izhodišča, začetka: prišel je do kraja (poti) / na kraju se soteska zoži / svetilka je na kraju mize / čisto na drugem kraju mesta / ekspr. na kraju svojih moči je bil
// nav. ekspr., v zvezi z do izraža visoko stopnjo: do kraja sem se naveličal; to je do kraja hudoben človek; do kraja nesrečen, onemogel / dognati kaj do kraja; do kraja se moramo zmeniti / vse je do kraja razčiščeno
5. s predlogom izraža
a) nastop dejanja; začetek: od kraja smo stanovali skupaj; od kraja se mu je čudno zdelo / začel je pripovedovati od kraja
b) približevanje prenehanju dejanja; konec1avgust je šel h kraju / nevarnost je pri kraju / na kraju se je vse dobro izteklo / star. prišel je pod kraj dneva proti večeru
6. nav. mn., star. krajevec, krajec: gledal ga je izpod širokih krajev; klobuk z navzdol zavihanimi kraji
7. prva leta po 1945 najnižja upravna enota: kraji in mesta
● 
ekspr. nikdar mu ne prideš do kraja ne da se prepričati; ekspr. delati, jesti vse od kraja izraža podkrepitev trditve; star. odriniti od kraja od brega; ekspr. z njim gre hitro h kraju umrl bo; ekspr. nisem še pri kraju še nisem končal; dati kaj v kraj vkraj; ekspr. na kraju svojih moči je je že skoraj brez moči; star. to je že v kraju pospravljeno, spravljeno; ekspr. zna postaviti stvari na pravi kraj zna poiskati ustrezno, primerno rešitev; ekspr. na vse kraje se je videlo na vse strani; zelo zarasla kraja ceste robova; ekspr. niti na kraj pameti mi ne pride, da bi kaj takega storil izraža močno zanikanje; ekspr. na kraj sveta bi šel za njo zelo jo ima rad; konec ... kraj ekspr. to nima ne konca ne kraja nikoli se ne konča; ekspr. govoril je brez konca in kraja zelo dolgo; ekspr. prehodila sta ves svet od konca do kraja izraža podkrepitev trditve; ekspr. z vseh koncev in krajev so prihajali od povsod; ekspr. iskal sem te na vseh koncih in krajih na mnogih krajih, povsod; preg. strah je na sredi votel, okrog kraja ga pa nič ni
♦ 
adm. namembni kraj v katerega je pošiljka namenjena; jezikosl. prislovno določilo kraja; pravn. izpolnitveni kraj v katerem se mora obveznost izpolniti; rel. sveti kraji; prim. skraja1
Celotno geslo ePravopis
Martuljek
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Martuljka samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
potok v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [martúljək], rodilnik [martúl’ka]
BESEDOTVORJE: Martuljkov, martuljški
Celotno geslo ePravopis
Martuljkov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Martuljkova Martuljkovo pridevnik
IZGOVOR: [martúl’kou̯], ženski spol [martúl’kova], srednji spol [martúl’kovo]
Urbanizem
narávna znamenítost -e -i ž
Jezikovna
Poimenovanje iz predložnih zemljepisnih imen – imena jam

Pri odkrivanju novih podzemnih jam se srečamo z vprašanjem ustreznega poimenovanja. Če ime jame še ni izpričano, ga pogosto tvorimo iz bližnjega ledinskega imena. Problem nastane, če je referenčno ledinsko ime v predložni obliki, npr. V dnu. Kakšen je pravilni oz. priporočljiv izbor velikih začetnic tvorjenega imena JAMA V DNU?

Število zadetkov: 51