Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Pravopis
stàr stára -o tudi stàr stára -ó; -êjši -a -e, star. stárji -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȇ; á) ~ človek; Ta hiša je zelo ~a; biti ~ petdeset let; poud. ~ kot svet |zelo star|; moj ~i znanec Janez; star za kaj knj. pog. biti ~ ~ vlogo ljubimca |prestar|
stári -a -o (ȃ) ~ oče; ~i Grki; pokr. ~ mesec zadnji krajec; publ. ~a celina Evropa; poud. ~a sablja |dolgoletni znanec, tovariš|
starêjši -a -e (ȇ) ~ brat; Janez Dolenc ~
stári -ega m, člov. (ȃ) modrost ~ih; ~ nosijo mladičem črve |ptičji starši|; poud. razjeziti ~ega |očeta; moža; šefa|
starêjši -ega m, člov. (ȇ) spoštovati ~e
nàjstarêjši -ega tudi nájstarêjši -ega m, člov. (ȁȇ; ȃȇ) ubogati ~ega
stára -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. poslušati ~o |mater; ženo; šefinjo|
starêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȇ) poročiti se s sosedovo ~o
nàjstárejša -e tudi nájstarêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȇ; ȃȇ) bratova ~ |hči|
stáro -ega s, pojm. (ȃ) rast novega iz ~ega; poud. ostati pri ~em |ničesar ne spremeniti|; skup., poud. očarati ~ in mlado |vsakogar|
po stárem nač. prisl. zv. (ȃ) delati ~ ~
stárost -i ž, pojm. (á) ~ kamnin; ~ šestdeset let; od ~i potemnela slika
Pravopis
star. okrajš. starinski; starejši; prim. st.
Pravopis
íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
Pravopis
òn ôna ôno star. onó m, ž, s, os. zaim. za 3. os. ed.: m njêga, njêmu, njêga, njêm °njêmu, njím; ž njé, njêj/njèj/njì, njó, njêj/njèj/njì, njó; s kot m; dv.: m ônadva tudi onádva, njíju tudi njìh, star. njú, njíma, njíju tudi njìh, star. njú, njíju, njíma; ž in s ônidve tudi onédve, dalje kot m; mn.: m ôni tudi oní, njìh, njìm, njìh in njé, njìh, njími; ž in s ône tudi oné, dalje kot m; naslonske oblike: m in s ga, mu, ga; ju/jih, jima, ju; jih, jim, jih; ž je, ji, jo, dalje kot m; navezne oblike za tož. ed. m in s -nj, -enj [ən], ž zánjo/za njó; dv. -nju; mn. -nje star. njé/njìh, npr. nánj, skózenj, nánjo; zánju, pónju star. na njó (ȍ ó ó) Rada ga, ju, jih je imela
1. im. oblike se rabijo:
a) kadar so poudarjene To je rekla prav ona; on, ne ti;
b) kadar so v protistavi Ona gre na levo, ti pa na desno;
c) v prir. besedni zv. Tone, sosed in oni;
č) v podr. besedni zv. on sam; ona neumnica; že oni
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) kadar so poudarjene Prav njih sem se bal;
b) kadar so v protistavi Njih se ne boji, očeta pa že bolj;
c) v prir. besedni zv. pri njih in pri sosedovih;
č) v podr. besedni zv. Njih samih je bilo strah; Njiju dveh se nisem bal; tudi njim;
d) v predl. zv. k njima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
Pravopis
borítelj -a m z -em člov. (ȋ) star. borec, bojevnik
boríteljica -e ž, člov. (ȋ) star. borka, bojevnica
boríteljev -a -o (ȋ) star.
boríteljičin -a -o (ȋ) star.
Pravopis
cúnjar -ja m s -em člov. (ȗ) star. prodati dotrajano obleko ~u
cúnjarica -e ž, člov. (ȗ) star.
cúnjarjev -a -o (ȗ) star.
cúnjaričin -a -o (ȗ) star.
Pravopis
eksaminátor -ja m z -em člov. (ȃ) star. izpraševalec, zasliševalec
eksaminátorica -e ž, člov. (ȃ) star. izpraševalka, zasliševalka
eksaminátorjev -a -o (ȃ) star.
eksaminátoričin -a -o (ȃ) star.
Pravopis
kótar -ja m s -em člov. (ọ̑) star. preužitkar
kótarica -e ž, člov. (ọ̑) star. preužitkarica
kótarjev -a -o (ọ̑) star.
kótaričin -a -o (ọ̑) star.
Pravopis
lahkokrúhar -ja m z -em člov. (ȗ) star. |nedelaven človek|
lahkokrúharica -e ž, člov. (ȗ) star.
lahkokrúharjev -a -o (ȗ) star.
lahkokrúharičin -a -o (ȗ) star.
Pravopis
Láško2 -ega s, zem. i. (ȃ) star. Italija
láški -a -o (ȃ) star. italijanski
Làh Láha m, preb. i. (ȁ á) star. Italijan
Láhinja -e ž, preb. i. (ȃ) star. Italijanka
Pravopis
milostljív -a -o; bolj ~ (í; ȋ í í) star. ~ vladar usmiljen, prizanesljiv
milostljívi -a -o (í) star. ~ gospod |v nagovoru|
milostljíva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȋ) star. pozdraviti ~o
milostljívost -i ž, pojm. (í) star.
Pravopis
nevérnik -a m, člov. (ẹ̑) star. brezverec
nevérnica -e ž, člov. (ẹ̑) star. brezverka
nevérnežev -a -o (ẹ̑) star.
nevérničin -a -o (ẹ̑) star.
Pravopis
nevrédnež -a m z -em člov. (ẹ̑) star. malovreden, ničvreden človek
nevrédnica -e ž, člov. (ẹ̑) star.
nevrédnežev -a -o (ẹ̑) star.
nevrédničin -a -o (ẹ̑) star.
Pravopis
pòdravnátelj -a m s -em člov. (ȍȃ) star. pomočnik, namestnik ravnatelja
pòdravnáteljica -e ž, člov. (ȍȃ) star.
pòdravnáteljev -a -o (ȍȃ) star.
pòdravnáteljičin -a -o (ȍȃ) star.
Pravopis
prosítelj -a m s -em člov. (ȋ) star. prosilec
prosíteljica -e ž, člov. (ȋ) star. prosilka
prosíteljev -a -o (ȋ) star.
prosíteljičin -a -o (ȋ) star.
Pravopis
razpášnež -a m z -em člov. (ȃ) star. |razuzdan človek|
razpášnica -e ž, člov. (ȃ) star.
razpášnežev -a -o (ȃ) star.
razpášničin -a -o (ȃ) star.
Pravopis
redítelj2 -a m z -em člov. (ȋ) star. rednik, hranilec
redíteljica -e ž, člov. (ȋ) star. rednica, hranilka
redíteljev -a -o (ȋ) star.
redíteljičin -a -o (ȋ) star.
Pravopis
samoprídnež -a m s -em člov. (ȋ) star. sebičen človek
samoprídnica -e ž, člov. (ȋ) star.
samoprídnežev -a -o (ȋ) star.
samoprídničin -a -o (ȋ) star.
Pravopis
slavítelj -a m s -em člov. (ȋ) star. slavilec
slavíteljica -e ž, člov. (ȋ) star. slavilka
slavíteljev -a -o (ȋ) star.
slavíteljičin -a -o (ȋ) star.
Pravopis
Sólnograd -a m, zem. i. (ọ̑) star. Salzburg
solnográjski -a -o (ȃ) star.
Solnográjčan -a m, preb. i. (ȃ) star.
Solnográjčanka -e ž, preb. i. (ȃ) star.
Število zadetkov: 1678