Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
ajda -e ž ajda: poshlem slano de sad, inu ajdo tož. ed. vſame (IV, 215) ǀ Pride slana vam pomorj aido tož. ed. (V, 332) ← star. nem. Heiden, srvnem. heiden ‛ajda’
Svetokriški
baša m paša, tj. turški oblastnik: Turski Basha im. ed., katiri na Puſtno Nedello je bil v' Paris pershal (V, 166) ǀ kadar ta Basha im. ed. je bil nasai h' ſvojmu Zaru pershal (V, 166) ǀ poshli gledat tvoje Bashe tož. mn., inu Vizire (IV, 171) ← star. it. bascià ← turš. paşa ‛ekscelenca’
Svetokriški
cajtinge -ting ž mn. novice: Oh kaj s' ene veſſele zajtinge im. mn. ſò bile lete cellimu ſvejtu ǀ zhe hozhete grund moyh dobrih zajtinh rod. mn. vejdit ǀ hude, inu strashne zajtinge tož. mn. ſim perſilen tebi osnanit ǀ Dobre zaitinge tož. mn. perneſſem tebi ← star. nem. Zeitung ‛novica’; → čajtinge
Svetokriški
cent -a m (denarna enota) cent: neſsaj mu da ta cent tož. ed. denaru ǀ temu drugimi je bil dall li dua centa tož. dv. ǀ kateri bi bil meni shenkal dua centa tož. dv. ſrebra ǀ kakor uni Euangelski hlapez, kateri je bil pet centou rod. mn. prejel ǀ je bil dolshan deſet taushent zentou rod. mn. denarju ſvojmu Gospudu ǀ Gospud je bil gori vſel taiſtiga hlapza, kateri je bil ſadubil deſſet centou rod. mn., kakor taiſtiga, kateri li shteri cente tož. mn. je bil udubil ← star. frc. cent (danes centime) ‛stoti del osnovne denarne enote’
Svetokriški
dežela -e ž dežela: cella njegova deshela im. ed. je polna kobilz ǀ v' Indij je ena deshela im. ed., v' kateri Ludje ſvoje laſſy dauge noſſio ǀ vſakatera hisha ima ſvojga Gospodarja, vſakateri terh ima ſvojga Rihtaria, vſakateru meſtu ſvojga Capitana, vſakatera deshela im. ed. ſvojga Firshta, vſakateru krajleſtvu ſvojga Krajla ǀ Sprizhat meni more Shpansha, Franska, inu lashka deſhela im. ed. ǀ nasha deshela im. ed. od ſushe inu sheje nebo konzhana ǀ je s'dalne deshele rod. ed. prishal ǀ ga je bil s'deshele rod. ed. pregnal ǀ Gorje taiſti desheli daj. ed., v' kateri en nepameten Krajl regera ǀ s: Peter ſe oberne pruti Lashki Desheli daj. ed. ǀ pruti tei deshele daj. ed. te oblube ǀ Ludje ſo bily perſileni ſvojo deshelo tož. ed. pustiti ǀ Samurizi cello Spansko deſhelo tož. ed. ſo bily obrupali ǀ skoraj vſaku lejtu nouu furm v'deshelo tož. ed. pride ǀ nuzne rizhy bodo vidili, lepe navuke, inu arznie v'deſhelo tož. ed. nasaj prinesli ǀ ſo mogozhna Gospoda v' Lashki, Nemshki, Shtajerski, Coroshki, inu Krajnski desheli mest. ed., inu v' Shpanskim Krajlevſtvi ǀ kuga je bila sazhela v' ſamurski deſheli mest. ed. ǀ V' shtajerski deshelli mest. ed. je bil en Gospud ǀ eden rajsha pò ptvy deſeli mest. ed. ǀ vſe kar je bilu v'desheli mest. ed. oſianiga ſo bile konzhale ǀ vus Egypt, inu tudi druge deshele im. mn. ob zaſsu taiste velike lakoti … sadosti kruha ſo imele ǀ te druge deſhele im. mn. y napumozh prideio ǀ Trije krajli is dalnih deshel rod. mn. ǀ ty trye krajly ſo bily is dalnih deshil rod. mn. prishli v' Bethlehem Jeſuſa obyskati ǀ kateri je pot ſvojo oblaſtio imel duei, inu duaiſti deſſel rod. mn. ǀ Stan teh Kupzou je en ſtar ſtan, nuzen, inu potreben vſem deshelam daj. mn. ǀ vſe druge deshele tož. mn. is oroshiom ſo bily premagali ǀ v'dalne deſhele tož. mn. ſo ga bily predali ǀ pobegnio v'gorKejshi desèle tož. mn. ǀ v' mej drugimi Gospodizhnami ſe je ſvetila v' nashih deshelah mest. mn.
Svetokriški
gostarija -e ž gostija: uſak lubi dan je goſtarja tož. ed. dershal ǀ de bi popolnoma per tej goſtary mest. ed. ſe mogal naſſitit ǀ vſe goſtarie, inu vezherie ſe imaio skriti pred goſtario or. ed. Ceſſaria Auguſta ǀ vſe prasnike s'goſtario or. ed., inu jegro doparnashate ǀ vſe goſtarie im. mn., inu vezherie ſe imaio skriti pred goſtario Ceſſaria Auguſta ǀ lete Chriſtuſaue goſtorie im. mn. ſò bile veliku zhudnishi, inu shlahtnishi, kakor Ceſſaria Auguſta ǀ imaio hualit, inu govorit od goſtary rod. mn. Krajla Demetriuſa ǀ tem Chriſtuſavem goſtariem daj. mn. vſe druge goſtarie ſe imaio perklonit ǀ ſgoſtarijam daj. mn., quartam, pleſſu, pyanſtvi, lebingom, shpaſſom … ſo slavu dali ǀ Lacedemonski krajl, je bil sapovedal ene velike goſtarie tož. mn. perpravit ǀ vſij h'prasnikam perpraulaio goſtarje tož. mn. ǀ ſò ene velike gòſtarje tož. mn. perpraulali ǀ Nej reſnize v'goſtariah mest. mn., ſakaj Aſſuerus je bil povabil Amana v'goſtie, ter ga je bil puſtil na gauge obeſit ← star. nem. Gasterei ‛gostija, pojedina’
Svetokriški
grekiš1 nepreg. prid. grški: Leta Grekish im. ed. m Ceſſar nej bil ſtar, vener je bil ſvojo mero napolnil ǀ grekish deshela im. ed. ž, ſe je pred nym od ſtrahu tresla ǀ en gvishen folk iste shlahtne Grekish rod. ed. ž deshele ſo bili zhes morje ſe prepelali ǀ morje je potopilu njegove sholnerie, inu galee, katere je bil poslal zhes Grehish tož. ed. ž deshelo ǀ kakor ti Grekish im. mn. m Vuzheniki ſò ga bily sazheli imenouati ← nem. griechisch ‛grški, grško’; → greks
Svetokriški
groš -a m groš: ſe fliſash, de bi en grosh tož. ed., eno petizo vudubil ǀ ſledni bi en par groſhu mest. ed. neſhal de bi ijm plazhal ǀ mosh je dua groſſa tož. dv. sapyl ǀ vy pak ym date nekatere groshe tož. mn. ← star. avstr. nem. Grosch, Grosche ← češ. groš ← srlat. (denarius) grossus ‛debel (denar, kovanec)’
Svetokriški
hlapčiček m fantiček: Leta je ena Pripvviſt: Kakor ſe en Hlapzhizhek im. mn. navadi, taku on od tiga nepusty, kadar ſtar poſtane (III, 594) Citat iz SP na začetku pridige, prevod pred tem navedenega lat. besedila Proverbium eſt: Adoleſcens juxta viam ſuam, etiam cum ſenuerit, non recedet ab ea.
Svetokriški
izgovarjati -am nedov. 1. zagovarjati: my ſtu sguvorou najdeimo nashe grehe tudi v' ſpuvidi sgovariat nedol. ǀ obari Bug de bi hotu moje grehe sgovarjat nedol. ǀ kar ner vezh more sgovarja 3. ed. to dusho, inu ſe fliſſa taiſto od oblaſti tiga hudizha reshit ǀ silnu mozhnu ſe sameri G. Bogu leta, Kateri suoj greh sgovarja 3. ed. ǀ niKar nasakrivaj, nikar nesgouarjei +vel. 2. ed. tuoj greh ǀ NiKar tedaj ne sgouarajte vel. 2. mn. v'spuvidi vashe grehe ǀ nikar ijh neskrivajte, inu nesgovarjajte +vel. 2. mn. ǀ Sveti Michael pak je tiga Mashnika sgovarial del. ed. m ǀ on pak ſe je sgovarjal del. ed. m rekozh 2. pogovarjati se: sazhne s' tovarsham, ali s' tovarshizo pod cello pridigo sgovariat nedol., inu quantat izgovarjati se izgovarjati se, tj. opravičevati se z nepristnimi razlogi: Mojſes ſe sazhne sgovariat nedol., inu branit ǀ golobiza od ſazhetka ſe ſàzhne ſgovariat nedol., k' ſadnimu ſe puſtj pregovorit, ter mu da enu mejſtize v' gnesdi ǀ Ob tej uri te vezherje, je on ſvojga hlapza vun poſlal povedati tem povablenim, de bi prishili, sakaj vſeje perplaunenu. Inu onij ſe ſo sazheli, edn po drugim isgovarjati nedol. ǀ te proſsi en ſtar shita napuſsodo ſe sgovariash 2. ed. de nepremoresh poſsodit ǀ Ta Kateri v'spuvidi se sgovarja 3. ed. ǀ ta Kateri ſe sgouarja 3. ed., inu ſuoj greh sakriua ǀ Faush prizhaviz ſe ſgovarja 3. ed. de dobizhik ga je oslepel ǀ ſe sgovariate 2. mn., de nepremorite almoshno dati ǀ ali pak ſe sgouarjeio 3. mn., inu nedolshni dellaio ǀ Kateri pred ſpovednikam ſe sgovarjejo 3. mn. ǀ obeden ſe nesgovarjai +vel. 2. ed. ǀ Vy shene nikar ſe nesgovarjajte +vel. 2. mn. de nemorite Bogu shlushiti ǀ nikar ſe nesgovarjeite +vel. 2. mn. v' tej vishi ǀ nikar nesgovariate ſe +vel. 2. mn. de imate hudiga Mosha ǀ Henricus ſe je sgovarial del. ed. m, rekozh, de vſak dan je druge molitvizhe Bogu sa taiſto offral ǀ zhe ſe bomò sgovariali del. mn. m, inu odnashali volo Boshjo dopolnit, gorje bo nam Zapis z iz- je iz citata na začetku pridige (SP Lk 14,17–18). Za zgled s pomenom ‛pogovarjati se’ bi bilo mogoče nastaviti razgovarjati.
Svetokriški
karmežinov -a prid. karmezinast, tj. modrikasto rdeče barve: ſtebri ſo bily ſreberni, naslon slat, ſeidalu karmashinavu im. ed. s (V, 482) ǀ ſeidalu karmashinavu im. ed. s, pak pomeni to britko martro Chriſtuſa Jesusa (V, 483) Tvorjeno iz izposojenke iz star. it. carmesino, kar je nastalo po križanju arab. ḳirmiz ‛košeniljka, vrsta na kaktusih živečega kaparja (Dactylopius coccus), iz katerega pridobivajo rdeče barvilo’ in lat. minium ‛minij’.
Svetokriški
Koloca -e ž zemljepisno lastno ime Kalocsa: poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Naihaiselnu … na Collozi mest. ed. (IV, 171) Kalocsa, star. madž. Kolocza, mesto jugozahodno od Budimpešte
Svetokriški
komaj prisl. komaj: Sabinus li duakrat v'tedni je jedil, inu taku malu de kumaj eni tizhizi bi sadosti bilu ǀ Agnes kumaj trinajst lejt ſtara je k'martri shla ǀ kojn kumai, inu kumaj je bil vun prishal ǀ kumaj ga dozhaka, kadar ga sagleda ſe reſveſsely ǀ kumaj doli lesheio, kar na dauri sazhne ropotati ǀ kumai shteri Meſſize je bil ſtar ǀ dellauz bi na mejſti petize kumæj en grosh damu neſſil → biti1
Svetokriški
kralj -a m 1. kralj: Alexander ta Veliki Mazèdonski krajl im. ed. s'sholnery ſe je bratil ǀ krail im. ed. Seſostres ſe je pelal v'ſvoje Mestu ǀ Bug je na ſvejti, kar je en krejl im. ed. v'ſvojm krejleſtvi ǀ Herodesh krjl im. ed. ga je rad poshlushal ǀ Margareta Ogarskiga krajla rod. ed. Hzhij ǀ ijm je bilu sapovedanu od Kraila rod. ed. ǀ ſtoij na deſnizi kraila rod. ed. Nebeskiga ǀ de bi li krajlu daj. ed. mogli vſtrezhi ǀ Krajlu daj. ed. ſo hoteli saudati ǀ Bug poſhle Mojſeſſa h'krajlu daj. ed. ǀ k'krajlu daj. ed. Davidu je djala ǀ Pashe gre nasai, poshto Krailu daj. ed. opravi ǀ sa Israelskiga krajla tož. ed. je bil njega isvolil ǀ ſe v'Krajla tož. ed. saleti ǀ Sakaj tedaj Chriſtuſa imenuje Kraila tož. ed. ǀ kateri je takorshno urozhino v' Krajlu mest. ed. obudil ǀ v'krailu mest. ed. Davidu ǀ Hzhi te presheshne Herodiade je pleſſala pred Krajlam or. ed. ǀ krono ſo shiher na glavi dershali pred krajlom or. ed. ǀ ſi perſlen s' krajlam or. ed. Henricuſam ſaupyti ǀ myr ſturil mei Krejlam or. ed. Nebeskem, inu mei zhloveskem Spolam ǀ zhebele v' ſvoim painu nemorio terpeti dua Krajla tož. dv. ǀ Trije krajli im. mn. is dalnih deshel ſo perijesdili njemu offruati ǀ krajlij im. mn. imaio oblaſt li zhes ſvoje ſamu krajleſtvu ǀ trye krajly im. mn. ſo bily is dalnih deshil prishli ǀ ſte kraily im. mn. Nebeskiga kraileſtva ǀ okuli kateriga ſó ſtali shteri, inu dvejſſeti Krajlou rod. mn. ǀ Nei reſnize v'duori teh krailou rod. mn. ǀ hualio dobruto kinenskyh krajlov rod. mn. ǀ veliku mogozhnih Gospudu, inu krajlu rod. mn. ſe je nashlu ǀ Tizam je dal ta luft, krajlam daj. mn. te dvore ǀ Krajlom daj. mn., inu Ceſſarjom sa prebivalszhe je dal te velike duore ǀ Naveste ſo sapustile suoje shenine krajle tož. mn. ǀ NA PERVO NEDELO PO S.S. TRIIEH KRAILIH mest. mn. ǀ ſe vidi veſselje v'Krajlah mest. mn. ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius, v' mej krajli or. mn. David ǀ s' drugimi Krajli or. mn. vojskovati je bil perſilen ǀ s' Paſtery njega moliti, s' krajly or. mn. njemu naſha ſerza offrovati ǀ ble shelish s'krajly or. mn., inu Firshti ſpati, inu pozhivat, kakor pak s'temy ubogimy 2. matica: cilu zhebele v' ſvoim painu nemorio terpeti dua Krajla tož. dv. < slovan. *korl'ь̏ po Karlu Velikem, stfrank. Karl (768–814); pomen ‛matica’ je kalk po star. nem. Bienenkönig, lat. rex apium; → Bukve teh kraljev.
Svetokriški
kupec -pca m trgovec, prodajalec: Ie vidil uni Euangelski kupz im. ed. en lep shlaten perln ǀ Kupez im. ed., inu kramar, ima ſvojo shtazunio saprejti ǀ norski kupiz im. ed., de li edn tvoje ime shlishi ſe preſtrashi ǀ kadar en Cupz im. ed. ſi naprej uſame pojti veno dalno deshelo kupzhovati ǀ hudizh mu ſe perkashe v'podobi eniga kupza rod. ed. ǀ kadar bi dusha zhloveska bila naprudai, bi ſe nenashlu Cupza rod. ed. na ſvejtu de bi jo mogal plazhat ǀ Nabesku Krajlèuſtu je glih enimu kupzu daj. ed., kateri je dobre perline yskal ǀ zhe vſamem eniga kupza tož. ed., bo tulikajn opravila v'hishi, de na Boga bom poſabila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza im. dv., katera ſta snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ Kupzy im. mn. ſe fardamajo, sakaj vezhi dejl shleht blagu sa dobru predajejo ǀ Kupzij im. mn. sò molili Pluta ǀ kadar bi my kupzi im. mn. vezh krat ſe neslagali bi malu kupzhje, ali blaga predali ǀ Sprizhat meni morio kopzy im. mn., inu hoshtery, kateri ſo nyh shtazune saperte dershali, kadar S. Anton je pridigval ǀ na plazah nemorem prebivat sa volo golufie teh kupzu rod. mn. ǀ Stan teh Kupzou rod. mn. je en ſtar ſtan, nuzen, inu potreben vſem deshelam, inu ludem ǀ Vaga pomeni Pravizo, katera je ner potrebnishi kupzom daj. mn. ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo … kupzam daj. mn. te shtazune, kramariam te plaze ǀ obenimu ſe nima sa slu sdejti zhe vſe Nem. Nem. sa kupzè tož. mn. dershim ǀ v' vſakaterimu meſti imaio kupze tož. mn. imeti ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej kupzy or. mn. Mattheush Beseda, ki je v tem pomenu znana tudi pri protestantskih piscih v 16. stol., je tvorjena iz → kupiti, kakor je iz nem. kaufen ‛kupiti’ tvorjeno Kaufmann ‛trgovec’.
Svetokriški
lazaret -a m lazaret, zasilna bolnica: pride v' tu meſtu Piazenzo, ter najde letu meſtu s' kugo obdanu, grè v' Lazaret tož. ed. ǀ ſenza S. Rocha je od kuge osdravila tudi taiſte, kateri ſo bily v' hishi, inu v' lazaretu mest. ed. saperti (III, 443) ← it. lazzaretto < star. ben. nazareto po imenu beneškega otoka Santa Maria di Nazareth, na katerem je bila v 15. stol. karantenska bolnica za kužne bolezni.
Svetokriški
liberej -a m livreja: Kateri liberei im. ed. ſturi de nikar li ony, ampak tudi nyh martra je Boshja ǀ ſaurashniki letega libereia rod. ed. ǀ Pole ta liberei tož. ed. krajla Nebeſkiga … S katerem so oguantani ty Pasheti danaſsni ǀ ſvoje danarie shpendaio sa offertne guante, sa liberei tož. ed. ſvoih hlapzou ǀ v' Svetem Karſtu je bil vaſs oguantal s' ſvojem libereiam or. ed. ← star. nem. Liberei, Liverei ← frc. livrée ‛livreja’; → libereja, → livreja
Svetokriški
Likonija ž zemljepisno lastno ime Likonija (?): en ſtar Menih v' tej desheli lyconia im. ed. venem Kloſhtri je prebival is imenam Martyrius (V, 414) Menih Martirij je živel na Sinaju, tako da verjetno ni mišljena pokrajina Likaónija v osrednji Mali Aziji.
Svetokriški
Magonca ž zemljepisno lastno ime Mainz: katiri fazonetel she danaſhni dan s' veliko andohtio ſe hrani, inu kashe v' tem Meſti Magonza im. ed. (III, 75) Star. it. ime nem. mesta Mainz je Magonza ← lat. Magontia poleg Moguntiacum.
Svetokriški
majolika -e ž majolika: je taku lepa maiolika im. ed. ǀ ble ym dopade ena majolika im. ed. Slatkiga proſerkaja, kakor ta ner vekshi Rimski odpuſtik ǀ puſti eno maioliko tož. ed. slatkiga proſekaria perneſt ǀ cello maioliko tož. ed. po zhaſſi popye ǀ kadar tuoja shena, ali tuoij otrozij en glash, ali majoliko tož. ed. ubijò ǀ Quarte, inu maiolike tož. mn. v' rokah dershite ǀ majolike tož. mn., bokale quarte, burfle &c. bi v'rokah dershali ǀ cell dan bodo per kuartah, inu majolikah mest. mn. sydeli ← it. maiolica po star. it. imenu Maiolica balearskega otoka Majorka, špan. Mallorca
Število zadetkov: 56