bála -e ž (á)
1. zvito ali stisnjeno, za transport pripravljeno blago: nakladati težke bale; bala bombaža, platna, slame
♦ trg. bala papirja 10.000 pol
2. nevestina oprema: pripravljati, voziti balo; dobiti kaj za balo / ekspr. dojenčkova bala
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
eSSKJ
belíca belíce samostalnik ženskega spola [belíca]
ETIMOLOGIJA: ↑bel
- 1. oljka s svetlo zelenimi plodovi, po izvoru iz Istre; SINONIMI: istrska belica
- 1.1. plodovi te oljke
- 1.2. olje iz plodov te oljke
- 2. iz zoologije majhna sladkovodna riba z dolgim tankim telesom in večjimi očmi, ki leže ikre v posebnem ovoju, da lahko preživijo tudi izven vode; primerjaj lat. Leucaspius delineatus
ETIMOLOGIJA: ↑bel
SSKJ²
bluzón -a m (ọ̑)
obl. kratko in ohlapno, na spodnjem koncu stisnjeno športno oblačilo: obleči bluzon
obl. kratko in ohlapno, na spodnjem koncu stisnjeno športno oblačilo: obleči bluzon
Celotno geslo
Etimološki
gomọ̑lj -a m
Celotno geslo
Frazemi
gŕlo Frazemi s sestavino gŕlo:
bíti do gŕla sìt kóga/čésa, bíti kóst v gŕlu kóga, cmòk v gŕlu, cmòk v gŕlu se naredí kómu, dréti se na vsè gŕlo, držáti nòž na gŕlu kóga, globôko gŕlo, imeti cmòk v gŕlu, iméti súho gŕlo, kóst se zatákne kómu v gŕlu, kóst se zatíka kómu v gŕlu, [kot] kóst v gŕlu, kričáti na vsè gŕlo, namočíti si [súho] gŕlo, nastáviti kómu nòž na gŕlo, na vsè gŕlo, nòž na gŕlu kóga, ózko gŕlo, pognáti po gŕlu, poplákniti si [súho] gŕlo, smejáti se na vsè gŕlo, správiti kàj po gŕlu, vôda têče kómu v gŕlo, vpíti na vse gŕlo, zasmejáti se na vsè gŕlo, zmočíti si [súho] gŕlo
bíti do gŕla sìt kóga/čésa, bíti kóst v gŕlu kóga, cmòk v gŕlu, cmòk v gŕlu se naredí kómu, dréti se na vsè gŕlo, držáti nòž na gŕlu kóga, globôko gŕlo, imeti cmòk v gŕlu, iméti súho gŕlo, kóst se zatákne kómu v gŕlu, kóst se zatíka kómu v gŕlu, [kot] kóst v gŕlu, kričáti na vsè gŕlo, namočíti si [súho] gŕlo, nastáviti kómu nòž na gŕlo, na vsè gŕlo, nòž na gŕlu kóga, ózko gŕlo, pognáti po gŕlu, poplákniti si [súho] gŕlo, smejáti se na vsè gŕlo, správiti kàj po gŕlu, vôda têče kómu v gŕlo, vpíti na vse gŕlo, zasmejáti se na vsè gŕlo, zmočíti si [súho] gŕlo
Celotno geslo
NESSJ
Pleteršnik
gȓst, f. kar se enkrat prime sè stisnjeno dlanjo, eine Handvoll, Tolm.-Erj. (Torb.), C.; g. slame, Vrt.
Celotno geslo
Frazemi
jêzik Frazemi s sestavino jêzik:
beséda gré kómu težkó z jezíka, bíti óstrega jezíka, bíti strupénega jezíka, brez dláke na jezíku, bŕzdati jêzik, dobíti píko na jezíku, dólg jêzik, držáti jêzik za zobmí, govoríti ísti jêzik, iméti [dôbro] namázan jêzik, iméti dólg jêzik, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti jêzik kot káča, iméti jêzik óster kot mèč, iméti kàj na jezíku, iméti kàj na kôncu jezíka, iméti nabrúšen jêzik, iméti óster jêzik, iméti píko na jezíku, iméti strupén jêzik, jêzik srbí kóga, jêzik têče kómu kàkor mlín, jêzik za zóbe, káčji jêzik, máčka je snédla jêzik kómu, na jezíku méd, v sŕcu léd, nájti skúpni jêzik, namázan jêzik, ne iméti dláke na jezíku, ti je múca jêzik snédla, ugrízniti se v jêzik, vzéti kómu besédo z jezíka
beséda gré kómu težkó z jezíka, bíti óstrega jezíka, bíti strupénega jezíka, brez dláke na jezíku, bŕzdati jêzik, dobíti píko na jezíku, dólg jêzik, držáti jêzik za zobmí, govoríti ísti jêzik, iméti [dôbro] namázan jêzik, iméti dólg jêzik, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti jêzik kot káča, iméti jêzik óster kot mèč, iméti kàj na jezíku, iméti kàj na kôncu jezíka, iméti nabrúšen jêzik, iméti óster jêzik, iméti píko na jezíku, iméti strupén jêzik, jêzik srbí kóga, jêzik têče kómu kàkor mlín, jêzik za zóbe, káčji jêzik, máčka je snédla jêzik kómu, na jezíku méd, v sŕcu léd, nájti skúpni jêzik, namázan jêzik, ne iméti dláke na jezíku, ti je múca jêzik snédla, ugrízniti se v jêzik, vzéti kómu besédo z jezíka
Celotno geslo
Etimološki
komọ̑lec -lca m
Pleteršnik
kopítọ, n. 1) der Huf, die ungespaltene Klaue; stisnjeno k., der Hufzwang, DZ.; trdega kopita, harthufig, Cig.; — dobro mi je kopito trebil, er hat mich tüchtig gejagt, C.; — 2) der Leisten; — kopita pobrati, sich davon machen; pobrati šila in kopita ter oditi, seine sieben Sachen zusammenpacken und fortgehen; mož starega kopita, ein Mann von altem Schrot; po starem kopitu, nach alter Manier, nach dem alten Schlage; vsi so po enem kopitu, sie sind alle über einen Leisten geschlagen, Cig.; vse po enem kopitu, alles nach einer Façon; — 3) der Gewehrkolben, Cig., Jan.; — 4) der Bodenstock eines Korbes (bei den Korbflechtern), Cig.; — 5) der Obstkern, der Kürbiskern, C.
SSKJ²
kosmìč -íča m (ȉ í)
1. manjšalnica od kosem: kosmič prediva, vate / krpa ne pušča kosmičev / kosmič surovega masla / sneg je padal v debelih kosmičih
2. nav. mn., navadno v zvezi ovseni kosmič oluščeno in stisnjeno ovseno zrno: zavitek ovsenih kosmičev / jedli so ovsene kosmiče z mlekom / koruzni, riževi, sojini, žitni kosmiči
1. manjšalnica od kosem: kosmič prediva, vate / krpa ne pušča kosmičev / kosmič surovega masla / sneg je padal v debelih kosmičih
2. nav. mn., navadno v zvezi ovseni kosmič oluščeno in stisnjeno ovseno zrno: zavitek ovsenih kosmičev / jedli so ovsene kosmiče z mlekom / koruzni, riževi, sojini, žitni kosmiči
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
mečkáti -ám [məčkati tudi mečkati] nedov. (á ȃ)
1. s stiskanjem povzročati, da postane kaj zgubano, stisnjeno: otrok mečka časopis; mečkati blago, papir; nervozno je mečkala robec / bolnik je z vročimi prsti mečkal odejo / ekspr. še vedno je mečkal v roki njeno pismo držal, imel
2. povzročati, da se kaj mehkega pod pritiskom stisne, razleze: otrok mečka borovnice; s prsti je mečkal jagode in jih jedel / mečkati prašičjo hrano, krompir / pred stiskanjem so grozdje mečkali
3. slabš. počasi delati: tesarji so sprva mečkali, nato pa jim je šlo delo hitro od rok / vsi so že naredili, ti pa še mečkaš
// nestrokovno delati: zidar nekaj mečka, pa vse skupaj ni nič; trto bom obrezal sam, ne dovolim, da bi kdo drug to mečkal
// obotavljati se, omahovati: ne mečkaj, odloči se že; kaj čakaš in mečkaš / vsi so že odšli, ti pa še mečkaš
4. ekspr. težko razumljivo ali nerazumljivo govoriti, pripovedovati: v zadregi je mečkal, če mu posodim tri tisoč; tako mečka, da človek komaj razume, kaj hoče
5. nav. slabš. ljubkovalno prijemati, tipati koga, navadno žensko: začel jo je mečkati; nekaj parčkov se je mečkalo v parku / otroci so psička mečkali in ga podajali iz rok v roke
● ekspr. sklenil je, da ne bo nič izdal, če ga bodo še tako mečkali mučili, trpinčili
1. s stiskanjem povzročati, da postane kaj zgubano, stisnjeno: otrok mečka časopis; mečkati blago, papir; nervozno je mečkala robec / bolnik je z vročimi prsti mečkal odejo / ekspr. še vedno je mečkal v roki njeno pismo držal, imel
2. povzročati, da se kaj mehkega pod pritiskom stisne, razleze: otrok mečka borovnice; s prsti je mečkal jagode in jih jedel / mečkati prašičjo hrano, krompir / pred stiskanjem so grozdje mečkali
3. slabš. počasi delati: tesarji so sprva mečkali, nato pa jim je šlo delo hitro od rok / vsi so že naredili, ti pa še mečkaš
// nestrokovno delati: zidar nekaj mečka, pa vse skupaj ni nič; trto bom obrezal sam, ne dovolim, da bi kdo drug to mečkal
// obotavljati se, omahovati: ne mečkaj, odloči se že; kaj čakaš in mečkaš / vsi so že odšli, ti pa še mečkaš
4. ekspr. težko razumljivo ali nerazumljivo govoriti, pripovedovati: v zadregi je mečkal, če mu posodim tri tisoč; tako mečka, da človek komaj razume, kaj hoče
5. nav. slabš. ljubkovalno prijemati, tipati koga, navadno žensko: začel jo je mečkati; nekaj parčkov se je mečkalo v parku / otroci so psička mečkali in ga podajali iz rok v roke
● ekspr. sklenil je, da ne bo nič izdal, če ga bodo še tako mečkali mučili, trpinčili
- mečkáti se
1. postajati zguban, stisnjen: krilo se mečka, če sedeš nanj; če plašča ne obesiš, se mečka
2. biti tak, da se (rad) zguba, stisne: to blago se ne mečka
- mečkáje :
mečkaje odide, potem se pa še enkrat ustavi sredi ceste; gledala je v tla, mečkaje rob predpasnika
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Sprotni
netopírnica samostalnik ženskega spola
- 1. zabojček za bivanje netopirjev s špranjo, odprtino v spodnjem delu, ki se namesti navadno na drevo
- 2. navadno v množini, iz zoologije morska riba z ozkim visokim, listu podobnim telesom, dolgo hrbtno in trebušno ter manjšo repno plavutjo; Platax
SSKJ²
pásji -a -e prid. (á)
1. nanašajoč se na pse: na obrazu je začutil pasji smrček / pasje bevskanje, lajanje / pasja hišica, uta; pasja ovratnica / ekspr. pasja mrcina je stala pred vrati in renčala / pasja zvestoba / pasji jermen jermen, na katerem se vodi pes; pasja razstava razstava čistokrvnih psov; pasja vprega vprega, sestavljena iz psov / pasji hotel podjetje, ki ponuja oskrbo za pse v času, ko so njihovi lastniki odsotni; pasja šola tečaj, namenjen urjenju in socializaciji psa; pasje zavetišče začasno bivališče za zavržene pse / kot vzklik: pasja dlaka, tega ti ne verjamem; pasja vera, jim že pokažemo
2. nav. slabš. hudoben, zloben: o, dobro poznam tega pasjega upravnika; že tako je pasji, pa ga še izzivate / ona ima zloben jezik, pa tudi on je ves pasji / kot psovka: izgini, pasji sin; odpri, duša pasja, ali pa ti razbijemo vrata; seme pasje
3. slabš. pretirano vdan nadrejenim, pretirano ponižen: zaničevali so ga zaradi njegove hlapčevske, pasje narave; kako pasja je vaša duša / s svojo pasjo ponižnostjo, vdanostjo ne boste nič dosegli
4. ekspr. ki povzroča velike težave, neprijetnosti: naj hudič vzame ta pasji svet; le kako bi uredili to pasjo zadevo / to delo je prav pasje / doživeli smo pasje čase; to je pasje življenje / ne pij toliko, šmarnica je vsa pasja / v tem pasjem vremenu ni mogoče oditi dalje v tem slabem, deževnem, mokrem vremenu
5. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: pasji mraz je nastopil; pasja vročina
6. pog., ekspr., v zvezi pasja figa kar je malo vredno, nepomembno: vse to se je začelo zaradi pasje fige
7. nižje pog., ekspr., v prislovni rabi, v zvezi pasja figa izraža
a) močno zanikanje ali zelo majhno mero: za to se eno pasjo figo brigam; to je pasjo figo vredno
b) v povedni rabi omalovaževanje: vse skupaj je pasja figa
8. nižje pog., v medmetni rabi izraža omalovaževanje: pasja figa, pa tak izlet
● pasji dnevi čas od 23. julija do 23. avgusta; ekspr. takrat smo imeli pasje dneve dneve hude vročine; nar. pasji trn čistilna krhlika; ekspr. kot predavatelj je dober, pri izpitih je pa pasji zelo strog, nepopustljiv; pasja bombica v papirček zavita glinena kroglica in žveplo, ki ob udarcu poči; pog. pasja radost navadna salama; pog. imeti pasjo srečo glede na neprijetne, neugodne okoliščine zelo veliko, nepričakovano; ekspr. pusti ga, saj vidiš, da je nocoj ves pasji da je zelo jezen, slabe volje
♦ agr. pasji kolač v določeno obliko stisnjeno krmilo za pse; bot. pasji jezik dlakava rastlina z rjavo rdečimi ali rožnatimi cveti, ki kasneje pomodrijo, Cynoglossum; pasji peteršilj navadni steničjak; pasji rep trava, ki raste na vlažnih tleh, Cynosurus; pasji zob rastlina s suličastimi, temno pegastimi listi in rdečimi, nazaj zavihanimi cvetnimi listi, Erythronium dens-canis; rumena pasja čebulica rastlina vlažnih, senčnatih krajev, Gagea lutea; pasja trava trava z zgoščenim socvetjem, Dactylis; um. pasji skok okras v obliki niza iz spiralasto zvitih črt; vet. pasji kontumac; pasja steklina nalezljiva virusna bolezen živali in ljudi, pri kateri nastopi besnenje in ohromitev; pasja znamka ploščica za označevanje psov glede na obvezno cepljenje in občinski register, ki jo nosijo psi na ovratnici; zgod. pasji snop del desetine, ki so ga podložniki dajali zemljiškemu gospodu za vzdrževanje njegovih psov; zool. pasji som do dveh metrov dolga morska riba z zelo podaljšanim gobcem in močno repno plavutjo, Galeus canis; pasja trakulja v (pasjem) črevesu živeč zajedavec s tremi ali štirimi odrivki, Echinococcus granulosus
1. nanašajoč se na pse: na obrazu je začutil pasji smrček / pasje bevskanje, lajanje / pasja hišica, uta; pasja ovratnica / ekspr. pasja mrcina je stala pred vrati in renčala / pasja zvestoba / pasji jermen jermen, na katerem se vodi pes; pasja razstava razstava čistokrvnih psov; pasja vprega vprega, sestavljena iz psov / pasji hotel podjetje, ki ponuja oskrbo za pse v času, ko so njihovi lastniki odsotni; pasja šola tečaj, namenjen urjenju in socializaciji psa; pasje zavetišče začasno bivališče za zavržene pse / kot vzklik: pasja dlaka, tega ti ne verjamem; pasja vera, jim že pokažemo
2. nav. slabš. hudoben, zloben: o, dobro poznam tega pasjega upravnika; že tako je pasji, pa ga še izzivate / ona ima zloben jezik, pa tudi on je ves pasji / kot psovka: izgini, pasji sin; odpri, duša pasja, ali pa ti razbijemo vrata; seme pasje
3. slabš. pretirano vdan nadrejenim, pretirano ponižen: zaničevali so ga zaradi njegove hlapčevske, pasje narave; kako pasja je vaša duša / s svojo pasjo ponižnostjo, vdanostjo ne boste nič dosegli
4. ekspr. ki povzroča velike težave, neprijetnosti: naj hudič vzame ta pasji svet; le kako bi uredili to pasjo zadevo / to delo je prav pasje / doživeli smo pasje čase; to je pasje življenje / ne pij toliko, šmarnica je vsa pasja / v tem pasjem vremenu ni mogoče oditi dalje v tem slabem, deževnem, mokrem vremenu
5. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: pasji mraz je nastopil; pasja vročina
6. pog., ekspr., v zvezi pasja figa kar je malo vredno, nepomembno: vse to se je začelo zaradi pasje fige
7. nižje pog., ekspr., v prislovni rabi, v zvezi pasja figa izraža
a) močno zanikanje ali zelo majhno mero: za to se eno pasjo figo brigam; to je pasjo figo vredno
b) v povedni rabi omalovaževanje: vse skupaj je pasja figa
8. nižje pog., v medmetni rabi izraža omalovaževanje: pasja figa, pa tak izlet
● pasji dnevi čas od 23. julija do 23. avgusta; ekspr. takrat smo imeli pasje dneve dneve hude vročine; nar. pasji trn čistilna krhlika; ekspr. kot predavatelj je dober, pri izpitih je pa pasji zelo strog, nepopustljiv; pasja bombica v papirček zavita glinena kroglica in žveplo, ki ob udarcu poči; pog. pasja radost navadna salama; pog. imeti pasjo srečo glede na neprijetne, neugodne okoliščine zelo veliko, nepričakovano; ekspr. pusti ga, saj vidiš, da je nocoj ves pasji da je zelo jezen, slabe volje
♦ agr. pasji kolač v določeno obliko stisnjeno krmilo za pse; bot. pasji jezik dlakava rastlina z rjavo rdečimi ali rožnatimi cveti, ki kasneje pomodrijo, Cynoglossum; pasji peteršilj navadni steničjak; pasji rep trava, ki raste na vlažnih tleh, Cynosurus; pasji zob rastlina s suličastimi, temno pegastimi listi in rdečimi, nazaj zavihanimi cvetnimi listi, Erythronium dens-canis; rumena pasja čebulica rastlina vlažnih, senčnatih krajev, Gagea lutea; pasja trava trava z zgoščenim socvetjem, Dactylis; um. pasji skok okras v obliki niza iz spiralasto zvitih črt; vet. pasji kontumac; pasja steklina nalezljiva virusna bolezen živali in ljudi, pri kateri nastopi besnenje in ohromitev; pasja znamka ploščica za označevanje psov glede na obvezno cepljenje in občinski register, ki jo nosijo psi na ovratnici; zgod. pasji snop del desetine, ki so ga podložniki dajali zemljiškemu gospodu za vzdrževanje njegovih psov; zool. pasji som do dveh metrov dolga morska riba z zelo podaljšanim gobcem in močno repno plavutjo, Galeus canis; pasja trakulja v (pasjem) črevesu živeč zajedavec s tremi ali štirimi odrivki, Echinococcus granulosus
- pásje prisl.:
pasje se počutim; pasje ponižen, vdan; dan je pasje vroč
● plavati po pasje tako, da se z nogami in skrčenimi rokami udarja po vodi
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 32
Dostopnost