Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
stráh -ú stil. -a m, mn. strahôvi (ȃ)
1. neprijetno stanje vznemirjenosti zaradi neposredne ogroženosti, (domnevno) sovražnih, nevarnih okoliščin: v temnem gozdu je fanta obšel, prešinil, prevzel, ekspr. popadel strah; oči so izražale strah; slika ji je vzbujala strah; kričati, osiveti, prebledeti, tresti se od strahu; hud, ekspr. blazen strah; biti bled od strahu / v povedni rabi, s smiselnim osebkom v tožilniku: otroke je rado strah; strah ga je iti v temi spat; ob teh čudnih glasovih ga je postalo strah
// tesnobno duševno stanje zaradi pričakovanja česa hudega, neprijetnega: med ljudmi se je širil, je zavladal strah pred boleznijo; pobegniti iz strahu pred kaznijo; v strahu, da ne bi česa izdal, je molčal / premagati strah pred nastopom vznemirjenost zaradi mogočega neuspeha; strah za sina je bil neutemeljen skrb, da se mu zgodi kaj hudega, neprijetnega / bil je v strahu za delo bal se je, da bi ga izgubil; bil je v strahu, da bodo njegovo dejanje razkrili bal se je / bližati se nasprotniku brez strahu, s strahom / v povedni rabi, s smiselnim osebkom v tožilniku: strah ga je bolezni, smrti boji se; ekspr. strah ga je plavati daleč od obale ne upa si; ekspr. strah ga je tega položaja ne čuti se dovolj sposobnega, močnega zanj; strah jo je za otroke skrbi jo, da se jim ne bi zgodilo kaj hudega
2. kar vzbuja, povzroča tako stanje: znebiti se strahov; to je strah le za otroke / ekspr. profesor matematike je bil strah in trepet šole / tak si, da bi bil dober za strah za strašilo / hiša strahov v cirkusu
// nav. mn., po ljudskem verovanju bitje nematerialne narave, ki se pojavi v grozljivi zaznavni obliki: bati se strahov; videti strahove; polnočni strahovi; pravljica o strahovih in čarovnicah; kot strah je drvel skozi vas
3. ekspr., v povedni rabi izraža težavnost, mučnost česa: strah je, če nihče ne razmišlja / strah in groza je, če kar naprej dežuje zelo neprijetno je; strah in groza bo, če bo zamudil zelo se bodo jezili
4. v medmetni rabi, v zvezi strah in groza izraža zgražanje, ogorčenje: koliko živali je poginilo, strah in groza; strah in groza, kakšen pa si
● ekspr. strah mu leze v kosti začenja se bati; ekspr. fant je bil strah vse ulice vsi v ulici so se ga bali; pog. imeti strah pred kom, čim bati se koga, česa; ekspr. nagnati, vliti komu strah v kosti prestrašiti, vznemiriti ga; ekspr. videti strahove tam, kjer jih ni neutemeljeno, brez potrebe se bati česa; ekspr. povsod vidi same strahove vse se mu zdi nevarno, težko; ekspr. bil je napol mrtev od strahu zelo se je bal; star. vzeti koga v strah zagroziti komu s kaznijo, kaznovati ga, da ne bi delal več česa nezaželenega, negativnega; star. biti v strahu komu biti mu iz strahu pokoren, poslušen; star. imeti koga v strahu ne dopustiti, da bi si upal delati, ravnati po svoji volji; ura strahov po ljudskem verovanju čas od polnoči do ene; star. denarja mi je ostalo samo še za strah zelo malo; strah ima velike oči če se kdo česa boji, se mu zdi to še hujše, kot je v resnici; preg. strah je sredi votel, okrog ga pa nič ni
♦ psih. nočni strah nevrotično pogojen strah, ki otroka napol zbudi iz spanja in v kratkem času spet preneha
Pravopis
stráh1 -ú tudi stráh -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv pojm. (ȃ ȗ; ȃ) ~ obide, prešine, prevzame koga; vzbujati otroku ~; tresti se od ~u; ~ za koga |skrb, da se komu zgodi kaj hudega|; delati kaj brez ~u, s ~om; narediti kaj iz ~u pred kaznijo; biti v ~u za kaj |bati se kaj izgubiti, priti ob kaj|; neknj. pog. imeti ~ pred očetom, pred temo bati se očeta, teme; star. biti v ~u komu biti komu iz strahu pokoren, poslušen; števn. znebiti se ~ov; poud. povsod videti same ~ove |vse imeti za nevarno, težko|; nardp. polnočni ~ovi; poud. ~ in groza, kakšen pa si |izraža mučnost, težavnost stanja|; strah pred kom/čim čutiti ~ ~ razburkanim morjem
Pravopis
stráh2 povdk. (ȃ) koga/kaj koga/česa ~ jo je samote
Celotno geslo Sinonimni
stráh -ú m
1.
neprijetno stanje vznemirjenosti zaradi neposredne ogroženosti, (domnevno) sovražnih, nevarnih okoliščin; tesnobno duševno stanje zaradi pričakovanja česa hudega, neprijetnegapojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. bojazen, pog. panika, knj.izroč. plahota, nar. pristrah, ekspr. smrtni strah, star. tesnoba, ekspr. živalski strah
2.
po ljudskem verovanju bitje nematerialne narave, ki se pojavi v grozljivi zaznavni oblikipojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. duhovina, knj.izroč. fantom, star. strašilo
GLEJ ŠE: bati se, bati se, bati se, bati se, joj2, prestrašen3, prestrašiti, prestrašiti, prestrašiti, strašiti, strašiti, ustrašiti, ustrašiti, ustrašiti, zagroziti, zbati se, bati se, bati se, bati se, podrejen, prestrašen3, strahovati, ustrahovati, ustrašiti se, ustrašiti se, ura1
Celotno geslo Vezljivostni NG
stráh-úsamostalnik moškega spola
  1. pogosto v povedku stanje vznemirjenosti zaradi možne ogroženosti
    • strah pred čim
    • , strah za koga/kaj
    • , strah zaradi/glede koga/česa
    • , strah ob čem
  2. težava, nevarnost, grožnja
    • strah koga/česa
    • , strah za koga/kaj
Celotno geslo Frazemi
stráh Frazemi s sestavino stráh:
nagánjati kómu stráh v kostí, nagnáti kómu stráh v kostí, pogánjati kómu stráh v kostí, pognáti kómu stráh v kostí, stráh imá velíke očí, stráh léze kómu v kostí, stráh za stólček je kóga, vlíti kómu stráh v kostí, vlívati kómu stráh v kostí
Celotno geslo Pregovori
strah je sestavina izrazov
Strah ima velike oči
Celotno geslo Etimološki
strȃh strahȗ in -a m
Pleteršnik
strȃh, strȃha, strahȗ, m. 1) der Schrecken, die Angst; die Furcht; s. in groza; s. in trepet; s. me je obšel, izpreletel, Schrecken, Furcht ergriff mich; v s. pripraviti, in Furcht und Schrecken versetzen; = v s. postaviti, C.; od strahu drgetati, vor Furcht beben; s. si delati, sich ängstigen; smrtni s., die Todesfurcht, Cig.; s. za zvestobo, die Eifersucht, C.; s. božji, die Gottesfurcht; v božjem strahu odgojiti otroke; bilo vam je tam ljudstva s. božji (= eine Unzahl), Vrt.; strah me je, ich empfinde Angst, Furcht; s. me je roparjev; s. jo je po noči hoditi po hosti; s. ga je po noči, er fürchtet sich bei der Nacht; v strahu biti, befürchten; ves sem v strahu, ich habe eine Höllenangst, Cig.; ima na-te strah, kakor žaba na dež, C.; tujci hočejo nas pod svoj strah (unter ihre Botmäßigkeit) siliti, Vod. (Pes., Predg.); v strah vzeti, strenge zur Rede stellen, züchtigen; v s. prijeti, einschüchtern; v s. prijeti konja, das Pferd bemeistern, Levst. (Podk.); v strahu imeti koga, jemanden im Zügel halten, in strenger Zucht halten; s. dati komu, jemanden züchtigen, C.; strahu ne dajati, ungestraft lassen, strahu ne dobiti, ungestraft bleiben, Cig.; strah dati jim hujši, je bil starček premehak, Ravn.; v strahu biti komu, jemanden zu fürchten haben, ihm Gehorsam schuldig sein; kaj misliš, da sem ti v strahu? jvzhŠt.; kdo je Gospod, da bom v strahu njegovi besedi? Ravn.; jaz nisem v tvojem strahu, ich bin nicht dir Gehorsam schuldig, C.; v svojem strahu biti, sein eigener Herr sein, C.; v strahu ni mu trebalo biti nikomur, LjZv.; s. napraviti komu, jemandem Respect einflößen, C.; s. in red, die Zucht, die Disciplin, Cig., DZ.; s. in red siloma ohraniti v pomorstvu, DZ.; strahu vajen, zuchtgewohnt, Cig.; cerkveni s., die Kirchenzucht, Cig.; v strahu držati občinske služabnike, die Disciplin gegen die Gemeindebediensteten führen, Levst. (Nauk); pod strahom koga biti, unter jemandes Disciplinargewalt stehen, Levst. (Pril.); — 2) das Schreckgespenst; strahov se bati; pripovedke o strahovih; s. je hodil po noči po hiši; strah je v sredi votel, okoli ga pa nič ni, Z.; — beraški s., der Bettelvogt, V.-Cig.; — 3) suhi s., suhi strahovi, Gespenstheuschrecken, Erj. (Ž.); — 4) krtov ali krtičji s., der Wunderbaum (ricinus), Z., Medv. (Rok.).
Prekmurski
stráh tudi strájh tudi stráj -a m strah: Bo'zi ſztrájh KŠ 1771, 703; tak ga niksi sztráh obide KOJ 1848, 5; pred vſzej lüdi ſzodczom brezi ſztráha bomo ſztáti mogli KŠ 1754, 118; omedlejvali bodo lidjé od ſztráha KŠ 1771, 243; doszta de ti ſztrahá KM 1783, 284; Rejſi te od vſzega ſztrahá BKM 1789, 106; Ne vidis nad ſzebom nágle ſzmrti ſztráha SŠ 1796, 10; nájdejo szvoje dejte odsztráha mrtvo KOJ 1845, 101; i oszlôbodo me je od vszega sztrahá mojega TA 1848, 26; Jo'zef od sztraha nikaj nê znao zacséti AI 1875, kaz. br. 8; Trucz ſztráhi takai SM 1747, 76; kakobi nyé na boſi ſztraih vcſiti dáli TF 1715, 4; Zpoznanye opominati náſz more na ſztráih SM 1747, 34; Dájte vſzákomi, komi ſztrájh KŠ 1754, 49; Ár ſzo poglavniczke nej na ſztrájh tim dobrocsinécsim KŠ 1771, 477; Gda ſzmrt me vſztráj ſzprávi BKM 1789, 65; szo okoli szébe sztráh delali KOJ 1848, 6; Dáj nyim, Goszpodne, sztráh TA 1848, 8; Vnogih, ki szo sztráj, ka vöprêde AI 1875, kaz. br. 8; I jaſz ſzam vu nemocsnoſzti vu ſztráhi KŠ 1771, 492; Veruſztüjte i vu ſztráhi Na zvelicſanye ſzkrb mejte BKM 1789, 400; Szlü'zte Goszpodni vu sztráhi TA 1848, 3; I napunyeni ſzo ſztrahom KŠ 1771, 348; Ono nam v-nôcsi groba szvêti Sztráhom visne veszélnoszti KAJ 1848, 3; Margêca sztráhom glédala szém-tam AI 1875, kaz. br. 7
Celotno geslo Pohlin
strah [strȃh strahȗ] samostalnik moškega spola

strah

Celotno geslo Hipolit
strah samostalnik moškega spola
Celotno geslo Hipolit
strah° samostalnik moškega spola

udarec

GLEJ: štrah

Vorenc
strah m, F43, afformidare, ſe vſtraſhiti, preſtraſhiti, velik ſtráh iméti, ſe bati; concastigare, kaſhtigati, v'ſtrahu derṡhati; dei timor, Boṡhji ſtráh; domitura, -ae, vkrotenîe, enu v'ſtráh vṡètje; formido, formidatio, groṡa, ſtráh; haeret lingva metu, jeſt ne morem od ſtraha govoriti; interritus, -a, -um, nepreſtraſhen, presſtraha, pres ſtraha; metus, ſtrah; pavor, ſtráh, groṡa, velik ſtráh, inu zagovanîe, plaſhenîe; scrupulosè, teṡhku, s'ſtrahom, inu s'ṡkarbjó; terror, ſtráh, vſtraſhenîe
Svetokriški
strah -a/-u m strah: vener sledni strah im. ed. nej dober, inu huale vureden ǀ ſtrah im. ed. je dober, sakaj kadar v'eni hishi, v'enem mesti, ali desheli nej straha rod. ed., temuzh ſledni sturj, kar hozhe tankai malu dobriga, inu brumniga ſe bode nashlu ǀ vender pres vſiga ſtraha rod. ed. hushi s'ſvoymi grehy ſo ga martrali ǀ satorai nej greha de bi ga nedopernesli pres vſiga ſtrahu rod. ed. ǀ Od nuza tedai strahu rod. ed. Boshijga danaſs ijm bodem govuril ǀ shene imaio od nature ſerze k'andohti nagnenu, inu h'ſtrahu daj. ed. Boshimu ǀ Aku hozhesh dolgu shiueti, imej strah tož. ed. Boshij ǀ lubio ſvoje otroke, inu vuzhè ſtrah tož. ed. boshj ǀ te druge bò v'ſpodobnim ſtrahu mest. ed. dershala ǀ v'tuoijm s. strahu mest. ed. ſe bodem pofliſsal ǀ sa tiga volo v' ſtraku mest. ed., inu v' shaloſti shivè ǀ potle je zhiſtu, inu v' ſtrahi mest. ed. Boshim shivil ǀ de bi naſs v'ſtrahu mest. ed. dershal ǀ ſe pofliſsa v'strahu mest. ed. Boshijm jeh srediti ǀ leta yh opominala v'ſtraku mest. ed. Boshym shiveti ǀ s' ſtraham or. ed. ſe paſſeio ǀ G. Bug je hotel dati nam saſtopit s' kakorshno andohtio, straham or. ed., inu pohleunoſtio imamo v' zirkui prebivat ǀ s'tem S. Strahom or. ed. Prerok David je vſelej shal v'Tempel ǀ s'ſtrahom or. ed. je v'Cerkvi ſtal ǀ S. Auguſtinus s'straham or. ed. vezhkrat je djal ǀ s'ſtraham or. ed. Boshjm vaſhe dellu bote opravili
Celotno geslo Megiser
strah -a samostalnik moškega spola
Besedje16
strah1 sam. m ♦ P: 41 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje16
strah2 povdk. ♦ P: 5 (TPs 1566, KPo 1567, DB 1584, TfC 1595, ZK 1595)
Pravo
stráh -ú m
Črnovrški
strah
Število zadetkov: 27