Zanima me, kako pravilno poimenujemo osebo, ki je član folklorne skupine: folklorist ali folklornik? Izraz folklornik je namreč pred leti začela uporabljati stroka (npr. FOLKLORNIKOV SLOVARČEK JSKD RS), ne najdemo pa ga v SSKJ, in ne v SP, prav tako ga ni v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika. Tudi raba (Nova beseda in Gigafida) daje prednost folkloristu. Se lahko torej še vedno zadovoljimo z dvojnim pomenom za folklorista (strokovnjak za folkloro in član folklorne skupine) ali potrebujemo novo besedo folklornik (čeprav je npr. Slovar nov. besedja slov. jezika ni zajel)?
Zadetki iskanja
Jezikovna
Besedotvorna dvojnica: »folklorist« in »folklornik«
Jezikovna
Enakovredni ali neenakovredni sopomenki: »božjast« in »epilepsija«
Božjast je, kot veste, sinonim za epilepsijo. Se pa meni, kot bolniku z epilepsijo, zdi izraz božjast nekoliko zastarel in s slabšalnim prizvokom. To je zgolj moje osebno mnenje, kar še seveda ne odloča o samem statusu besede. V SSKJ-ju ni nobene opombe, kot da bi bil ta izraz zastarel ali slabšalen, medtem ko izraz epilepsija ima opombo za medicinski izraz. Torej sklepam, da je izraz božjast še vedno bolj v rabi kot epilepsija? Že sam izraz božjast pove, da so imeli v preteklosti bogovi prste vmes, ampak danes je vsem jasno, da temu ni tako. Zato se mi zdi ta izraz bolj zastarele narave.
Kaj vi menite?
Jezikovna
Je prav »računalnikar« ali »računalničar«?
Lepo pozdravljeni, sam sem proti besedi računalnikar, saj mislim, da je neustrezna. Poklic je računalničar, saj imaš opravka z računalniki in ne z računanjem.
Kakšna pa je raba besede računalnikar oz. računalničar?
Jezikovna
Kako je bolje: »kompetenten« ali »kompetenčen«?
Kaj od tega je pravilno: kompetenten ali kompetenčen?
Jezikovna
Kako zapisujemo taktovske načine?
Pri branju glasbenih člankov sem mi je porajalo naslednje vprašanje, kako pravilno zapisujemo taktovske načine? Npr.: tričetrtinski taktovski način; 3/4?
Jezikovna
Nagovor poslušalcev v medijih
Ne vem sicer, ali se obračam na pravi naslov, a v zadnjem času se mi je ob poslušanju raznih medijev večkrat zastavilo vprašanje o pravilni rabi našega jezika - zanima me, ali je za naslavljanje poslušalcev določeno, v kateri obliki naj moderator le-te nagovarja?
Včasih je bilo to običajno v 3. os. mn, danes pa vedno večkrat v 1. os. ed... kar je vsaj mojim ušesom tako tuje, da tega skoraj ne morem "sprejeti" (včasih npr.: »Vsi poslušalci, ki ste z nami ...«, danes pa: »Ti, ki nas poslušaš ...«)
Upam, da se obračam na vas kot na pravi naslov in se vam za odgovor že v naprej lepo zahvaljujem!
Jezikovna
O samostalniku »glorija« v SSKJ
Kako je mogoče, da je v SSKJ naravni pojav »glorija« opredeljen s kvalifikatorjem alpinistika in kako napako popraviti?
Jezikovna
Pogovorno poimenovanje za preučevalce in preučevalke netopirjev
Člani netopirskega društva sebe pogovorno imenujejo netopirci, pojavilo pa se je vprašanje, kakšna je ženska oblika imena netopirec. Prva misel je bil izraz netopirka, a ta beseda že poimenuje samico netopirja in bi zato lahko prišlo do zmede. Kakšni bi bili torej besedotvorno najustreznejši izrazi za preučevalce in preučevalke netopirjev? Netopirkinja, netopirjevka, netopirica –netopirjevec, netopirec?
Jezikovna
Pregibanje samostalnika »somelje«
Prosim za odgovor na vprašanje, ali je mogoče tudi besedo sommelier pregibati po vzorcu premier. SP 2001 namreč pravi: premier – premierja in sommelier -- sommeliera. Potemtakem je narobe ponasvetusommelierjev, ker bi moralo biti ponasvetu sommelierov/sommelierev?
Jezikovna
Razlaga imena »Uzmani«
Sem prebivalka (tudi rojena) vasi Uzmani, blizu Roba na Dolenjskem. Najbližji malo večji kraj je Rašica, oz. Velikolaška občina.
Zanima me ime kraja Uzmani. Zdaj, v teh časih, ko je svet tako na dlani prek računalnikov in ostalih mrež, ugotavljam, da sem bila rojena v turški vasi. Pri raziskovanju imena Uzman(i) vedno naletim na kraje in imena v turškem jeziku, v prevodu imenovan strokovnjak. Prosim vas za razlago in izvor imena moje rojstne vasi.
Jezikovna
Razlika v razumevanju podobnih fraz (pragmatizem)
V prevajalskem kolektivu smo danes v službi zabredli (globoko, globoko) v debato o zanimivem jezikovnem vprašanju: kolegica je izpostavila razliko v razumevanju fraz:
- [se želite/kako se] znebiti bolečih kolen? in
- [se želite/kako se] znebiti povešene kože?
Večina maternih govork* (*generični femininum) nas je prvo poved označilo za neustrezno oz. vsaj nerodno formulirano (kot da je fokus na samostalniku, torej se želite znebiti kolen? [denimo z amputacijo]) in kot ustrezn(ejš)o alternativo predlagalo se želite znebiti bolečin v kolenih?, drugo pa kot ustrezno in jasno formulirano (kot da je fokus na pridevniku, torej se želite znebite neprijetne lastnosti (povešenosti) kože (nihče ni konstatiral, da bi bil zapis se želite znebiti povešenosti kože? boljši.
Zanima nas vaša utemeljitev, kako pride do te razlike v razumevanju, glede na to, da gre pri obeh primerih za samostalniško besedno zvezo z enobesednim jedrom in enobesednim levim ujemalnim prilastkom (boleča + kolena : povešena + koleča) in sta tudi oba pridevnika lastnostna oz. kakovostna (ne vrstna in absolutno ne svojilna).
Ena od teorij je, da gre za semantično (pragmatično) razliko, ker nekako s kotičkom zavesti zajemaš, da se je kolen dejansko mogoče iznebiti (npr. amputacija), kože pa načeloma ne (pustivši vnemar kake izredne morbidnosti, o katerih nismo želeli razpravljati), vendar na koncu nihče od nas ni znal ostalim ponuditi prepričljivega, kamoli utemeljenega odgovora na to vprašanje:
- ali sploh drži, da je raba "znebiti se bolečih kolen" neprimerna oz. neoptimalna;
- če drži, zakaj in kako pojasniti to razliko?
Kot je napisala ena od sodelavk: »čisto vse v jeziku ima svoj zakaj in se da opisat izbiro, pozicijo v stavku, zgodovino, primernost ... nekega izraza,« žal pa smo ostali s to trditvijo samo pri teoriji, do česa bolj konkretnega pa se nam (kljub »več glav več ve« pristopu) ni uspelo dokopati.
Jezikovna
Sklanjanje imena »Zmago Jelinčič Plemeniti«
Kako se sklanja Zmago Jelinčič Plemeniti – glede na to, da Plemeniti ni plemiški naziv, temveč priimek?
Jezikovna
Termin »tomografija« v SSKJ
Delam seminarsko nalogo o optični koherentni tomografiji (OCT). Naletel sem na napako v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, in sicer pri slovarskem geslu tomografija. Tomografija je definirana kot rentgensko slikanje telesnih organov v plasteh. Za tomografsko slikanje se uporabljajo tudi drugi fizikalni pojavi poleg rentgenskih valov, med drugimi tudi infrardeče valovanje, ki se uporablja na primer pri metodi OCT.
V Slovenskem medicinskem slovarju Univerze v Ljubljani, Medicinska fakultete je tomografija definirana kot globinsko slikanje telesa ali organov v plasteh. Menim, da je to bolj natančna in pravilna definicija.
Razumem, da je bila računalniška tomografija, ki uporablja rentgenske žarke, med pionirji tomografskega slikanja, vendar menim, da bi bilo koristno definicijo posodobiti, da odraža napredke v metodah slikanja v medicini.
Po mojem mnenju je tudi definicija računalniške tomografije zgrešena, saj naj bi bile to vse tomografije, in ne samo rentgenske, ki za svoje delovanje uporabljajo računalniško obdelovanje podatkov, vendar to nerodno poimenovanje izhaja iz mednarodnega prostora.
Število zadetkov: 13
Dostopnost