Zadetki iskanja
Pleteršnik
dŕgati 1., dȓgam, vb. impf. 1) reiben, wetzen, Cig., Jan., C.; d. kaj s suho travo, Vest.; veja se ob vejo drga, Pjk. (Črt.); — kobilice in konjički so veselo črčali in drgali, Glas.; — fegen, (drgáti) Mur.
Svetokriški
frišen -šna prid. 1. svež, hladen: prezej en frishen im. ed. m ſtudenz sazhne vun ſverat ǀ Dan, taiſti je popolnoma dober, kateri je iaſſen, doug, inu nej prevezh frishen im. ed. m, inu tudi prevezh gorak ǀ ta frishni im. ed. m dol. ſtudenz gorak rata ǀ is ene tarde Skale frishna im. ed. ž voda ſvera ǀ na ſred eniga frishniga rod. ed. m potoka ſtoji ǀ s'frishniga +rod. ed. m lejſà je ſvoje della dellal, de vſe kar je ſturil je puklaſtu ratalu ǀ mu imaio frishne rod. ed. ž vuode perneſti ǀ tezhe k'timu frishnimu daj. ed. m Studenizu ǀ sdaj ſe pergliha timu ſilnimu ogniu … Sdaj eni friſhni daj. ed. ž roſsi ǀ nam bo ſproſſila en frishin tož. ed. m desh, de nasho suho deshelo bo resfrishal ǀ Bug pokashe tei shalosni sheni en frishen tož. ed. m ſtudenz ǀ pokasal ta frishni tož. ed. m dol. ſtudeniz ǀ David je shelel pijti to frishno tož. ed. ž vodo ǀ ſvojo rano v' frishnim mest. ed. m ſtudenizu oprati ǀ ob ſuhim kruhu, inu frishni mest. ed. ž vodi ſo shiveli ǀ de bi njemu s' frishno or. ed. ž vodò hotel glavo smiti ǀ G: Bogu vaſhe pozhutike dokler ſo she frishni im. mn. m ǀ te frishne tož. mn. m studenze je v'krij preobernila 2. živ, poln življenja, živahen: sdaizi shiu, inu frishin im. ed. m gori skozî ǀ vſelej imà frishin im. ed. m, inu fliſſik biti k' duhounimu nuzu teh drugih ludy ǀ bo spet sdraua, inu frishna im. ed. ž gori vſtala ǀ kadar je ſamerkala, de katera je bila prevezh nepoſajena, inu frishna im. ed. ž, je taiſto sfarila, inu kregala, ter nej perpuſtila, de bi pejle druge pejſſmi ampak ſvete ǀ Ie bila ena lepa frishna im. ed. ž Dekilza, leta ſama od ſebe ſi naprej vſame pojti ven grad sa Mujshkro shlushit ǀ nej roshize taku frishne rod. ed. ž, inu piſſane, de bi ſuha, inu uviela neratala ǀ frishni im. mn. m, inu veſseli ostaneio ǀ Smò mladi, debeli, ardezhi, frishni im. mn. m, ter tudi mozhnu nagneni k' meſſenem lushtam ǀ nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne im. mn. ž gartroshe ← srvnem. vrisch ‛svež’
Pleteršnik
grǫ́zdje, n. coll. Weintrauben; g. zobati, trgati; suho g., Rosinen, Fr.-C.; Zibeben, Cig.; laško g., die Johannisbeere, C.; = kresno g., = kresno grozdjiče, Cig., kosmato g., die Stachelbeere, Blc.-C.; kačje g., der schwarze Nachtschatten (solanum nigrum), Erj. (Rok.), = pasje g., ogr.-C.; pasje g., tudi: die Zaunkirsche (lonicera xylosteum), C.; morsko g., die Meertraube (uvae marinae), die Eier des Tintenfisches, Erj. (Ž.).
Pleteršnik
grǫ́zdjiče, n. dem. grozdje; 1) suho g., getrocknete Weinbeeren, kleine Rosinen ("Weinberl"), Dict., Cig., BlKr.; — 2) rdeče g., die Johannisbeere (ribes rubrum), Cig., Jan., Tuš. (R.); = kresno g., Mur., Cig., Jan., M.; = sv. Ivana g., okoli Gorice-Erj. (Torb.); = laško g., Mur., Cig.; = kurje g., Cig.; belo kresno g., die weiße Johannisbeere, Cig.; — bodeče g., die Stachelbeere (ribes grossularia), Cig., C.; = kosmato g., V.-Cig., Jan., Nov.-C.
Pleteršnik
grúmbəlj, -blja, m. kleiner Heuhaufen: manj suho travo v grumblje raztrosijo, ogr.-C.; — prim. hs. grumen, der Klumpen.
Pleteršnik
jẹ́šča, f. 1) die Speise, Mik., Kast.; das Futter: prasičeva ješča, Gor.; — die Kost: pri tej hiši je slaba ješča, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 2) die Speisereste (z. B. zwischen den Zähnen), C., Dol.; kar ostane n. pr. svinjam v koritu, Dol.; — das halbverdaute, vom Vieh wiedergekaute Futter, V.-Cig.; pri devetogubnici se najde devetogub s suho, trdo, kakor v peči spečeno ješčo (ješo) natlačen, Vrtov. (Km. k.); — die Ueberbleibsel beim Krautschneiden, beim Mahlen u. dgl., C.
Pleteršnik
lẹ́tọ, n. 1) der Sommer; po leti (letu), im Sommer, zur Sommerszeit; babje l., der Altweibersommer; der Nachsommer, Cig. (T.); — 2) das Jahr; leto je, kar —, ein Jahr ist verstrichen, seit —; leto izpolniti, ein Jahr zurücklegen; otročja leta, die Kinderjahre; moška l., das reife Alter; koliko let imaš? wie alt bist du? ima let polno klet = star je, Podkrnci-Erj. (Torb.); deset let mu je, er ist zehn Jahre alt, Cig.; enih let biti, gleichalterig sein: on je mojih let, er ist in meinem Alter; v najlepših letih, in den besten Jahren; v letih biti, betagt sein; v leta iti, altern, Jan.; še nima let, er ist noch minderjährig; v leta priti, großjährig werden, Jan., = k letom priti, Cig., Jan.; imeti leta, großjährig sein, Cig.; on je že iz let, er ist schon volljährig, Dol.; leta si kupiti, sich großjährig erklären lassen, Št.-C.; navadno leto, das gemeine Jahr; solnčno l., das Sonnenjahr; novo l., das Neujahr; ob novem letu, zu Neujahr; staro leto; na starega leta dan, am Sylvestertage; = na staro l., Navr. (Let.); sveto l., das kirchliche Jubeljahr, das Jubiläum; milostno l., das Gnadenjahr, Jan.; upravno l., das Verwaltungsjahr; društveno l., das Vereinsjahr; šolsko l., das Schuljahr; naborno l., das Stellungsjahr, DZ.; mlado l., das Frühjahr, C.; suho l., ein trockenes Jahr; slabo l., ein Missjahr, Cig.; lačno l., das Hungerjahr, Cig.; vojno l., das Kriegsjahr, DZ.; Skrbi in huda leta, More uboz'ga kmeta, Preš.; to leto, im Laufe dieses Jahres; prejšnje leto, prejšnjega leta, im verflossenen Jahre; letošnje, lansko l., im heurigen, vorigen Jahre; na leta, Jahre lang, Cig.; leto na leto, Jahr aus, Jahr ein; od leta do leta, von Jahr zu Jahr; k letu, nächstes Jahr, aufs Jahr; ob letu, jetzt über ein Jahr, nach Jahresfrist, Cig., Mik., Kr.; ker je že ob letu, weil schon der Jahrestag da ist, Trub.; črez leto dan, über ein Jahr, C., Vrt.; v letu dni, innerhalb eines Jahres, DZ.; leta dni, in einem Jahre, vzhŠt., ogr.-C.
Pleteršnik
obračȃj, m. 1) die Wendung, Cig., C.; dveh obračajev še je treba senu, da bo suho, t. j. dvakrat še je treba seno obrniti, jvzhŠt.; — die Umkehr, C.; — 2) der Wendepunkt, Jan.; — 3) die Thürangel, Mur., Cig.
Pleteršnik
Pleteršnik
ogréniti, -grę́nem, vb. pf. 1) umhäufeln: zelje o., jvzhŠt.; o. rastlino s suho prstjo, Cv.; — 2) zusammenscharren: čebele v panj o., Dol.; — einen Fang machen: ta je ogrenil! der hat einen guten Fang gemacht! Cig.; ve, da bo dobro ogrenil, Bes.; — ausfindig machen, Jan.; o. zaklad, LjZv.; tako smo ogrenili vso fabriko za izdelovanje desetakov, Nov.; — 3) o. koga, jemandem einen Schlag versetzen, Dol.
Pleteršnik
osirovẹ́ti, -ím, vb. pf. roh werden: suho meso v vodi osirovi (wird rohem Fleische ähnlich), C.; — verwildern, Cig.
Pleteršnik
otávljati 1., -am, vb. impf. ad otaviti; 1) erquicken, laben, stärken, ogr.-Valj. (Rad); dež suho zemljo otavlja, otavljajoče mleko, ogr.-C.; — 2) lindern, heilen: bolezni o., hrome ljudi o., ogr.-C.
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
popasti -padem dov. zgrabiti, prijeti: Se perpravio, inu naprej usameio Chriſtusa popaſti nedol. kirkuli ga bodò sadarvishali ǀ ga imajo popaditi nedol., inu pres vſe gnade shiviga v'to resbeleno apnenzo vurezhi ǀ prezei sa nym v'vodo ſkozhi, inu ga popade 3. ed. ǀ takrat popade 3. ed. shibo ga sazhne sheshkat, inu tepsti ǀ en dan na naglim ga kashil popade 3. ed., ter ga sadavi ǀ papade 3. ed. sa shobo ter sheno sazhne ometat, inu goslat ǀ pertezhe Krajleua uahta popadeio 3. mn. Eduvarda ga ſveſſeio ǀ prezei tista dua hudizha tu truplu popadejo 3. mn./dv. ter s'nym isgineio ǀ ſe najdeio niketeri hlapzy, inu dekle, kateri smakneio, inu popadeo 3. mn. kar morio v' hishi ǀ taku mozhnu ie bil s'ſobmy leua popadil del. ed. m, de ſe nei mogal uezh odtergat ǀ de ſi lih skop, vener na veliko proshno; inu moledovaine, bil eno trento papadil del. ed. m, ter taiſtimu petleriu vergil ǀ eny ſo niega ſa lasje popadli del. mn. m drugi ſa brado ſó ga zukali ǀ ſo ga popadili del. mn. m, ter ſo ga v'eno ſuho shterno vergli ǀ katero na raishi bolezhine tiga poroda ſo bile popadle del. mn. ž popasti se zgrabiti se, prijeti se: dokler ima terdo glavo, ſe nezh glave nepopade +3. ed. ǀ leta zholn ſe je bil resbil, ta dua Duhouna ſe popadeta 3. dv. s' eno shaganzo ǀ ludje ſo bilij potonili ſunej ene lepe Dekelze, katera ſe je bila ſa tajſto skalo popadila del. ed. ž Zapis popaditi ima hiperkorektna i in d, zapis popadil(i) pa hiperkorektni i.
Svetokriški
potreben -bna prid. 1. potreben: kakor ym je potreben im. ed. m ta vſakadjni Kroh ǀ Leta andverh, je tudi nuzen, inu potreben im. ed. m, ali tudi teshak ǀ Nuzna, inu potrebna im. ed. ž je gvishnu ta s. molitva ǀ nam je potrebnu im. ed. s dobru inu s: Shivejne, aku shelimo v'Nebu leteti ǀ tvoje potrebnu im. ed. s opravilu tebe ſadershi ǀ bomo doſegli ta potrebni tož. ed. m dol. desh, de nasho ſuho deshelo bo resfrishal ǀ vſak dan mu So pernesli to potrebno tož. ed. ž shpisho ǀ v'shtazuni teh Antuerharjou ſe najde vſe orodie potrebnu tož. ed. s sa njegou dellu ǀ pò semli hodio, nyh potrebnu tož. ed. s shiuleine yszheio ǀ v' putu Svojga oblizha ſi je shiuleine perdellal, ſvojo sheno, inu otroke s'tem potrebnem or. ed. s oskerbil ǀ bode obilnu tebe s'potrebnem or. ed. s oskerbu ǀ kateriga taku obilnu s'vſem potrebnim or. ed. s oſkerbj ǀ ſmo ſilnu potrebni im. mn. m mleka milosti ǀ zheuli ludem ſo potrebni im. mn. m ǀ sa gnade katere ſo bile potrebne im. mn. ž, inu nuzne sa truplu ǀ proſsem vſe S: Sacramente meni ob tej pusledni uri potrebne tož. mn. m ǀ ſa te potrebne tož. mn. ž poſvetne rezhij ǀ G. Bug je bil sklenil ta pervi dan is ſvoje nesgruntane dobrute is nizheſſar ſtuarit Nebeſſa, taku velike, inu lepe, inu taku nuzne, inu potrebne tož. mn. ž/s ǀ Bug neprepovej, de bi zhlovek ne imel te potrebna tož. mn. s della poſvejtna dopernashat ǀ mei drugimi potrebnimi or. mn. rezhy ſa zhlovesku shiulenie 2. siromašen: kadar bi obeden potreben im. ed. m ne bil, takrat bi nemogli to zhednost te lubesni taku mozhnu G: Bogu dopadezho iskasat ǀ je prishal en potrebin im. ed. m shitu napuſsodo proſsit ǀ Kadar ſim bil Shkoff ſim bil vbushiz, kadar ſim bil Cardinal ſim bil potrebin im. ed. m, sdaj kir ſim Papesh nezh nimam ǀ kadar pride uni potrebni im. ed. m dol. siromaski zhlovik ǀ timu potrebnimu daj. ed. m nepomaga ǀ kadar vidi eniga vbogiga potrebniga tož. ed. m ži. mu terbej na pomuzh priti ǀ de bi ſe zhes nje ubogo, inu potrebno tož. ed. ž shlahto vſmilil ǀ dokler povſsot potrebni im. mn. m ſe najdeio vſako minuto lahku jo iskashemo ǀ de bi ty shejni, inu potrebni im. mn. m ſe oshiveli ǀ pusti tulikajn reunih, vbogih, nadlushnih, inu potrebnih rod. mn. na semli ǀ Aku vij bote vſmileni pruti tem reunem, inu potrebnem daj. mn. ſirotizam ǀ ima tezhi kakor ſtudeniz tem potrebnim daj. mn. na pumozh ǀ potrebnom daj. mn., reunom je pomagal, inu bolnem, de ſrajtat ſe nemore ǀ pravizo tem podvershenim, milost h'potrebnim daj. mn. ǀ na ſemli s'veſseljem te potrebne tož. mn. m, lazhne, inu shejne je oskerbel ǀ en shlahten ſtudeniz, kateri resfrisha te reune, inu potrebne, tož. mn. m ǀ Bug skuſi letu je ble previdil te premoshne, kakor te potrebne tož. mn. m ǀ per leteh potrebnih mest. mn. ſe hitrei almoshna vdobj, kakor pak per teh premoshnih primer.> nezh nej potrebnishiga rod. ed. s zhloveku, kakor arznia ǀ aku reunishi, inu potrebnishi im. ed. m je zhlovik vezhi skarb sa njega ima presež.> kaj s'ena rejzh zhloveku na semli je ta nar nuznishi, inu nar potrebnishi im. ed. ž ǀ Vaga pomeni Pravizo, katera je ner potrebnishi im. ed. ž kupzom ǀ Iustinianus pak sa nar potrebnishi tož. ed. ž sposna pravizo ǀ mei drugimi potrebnimi rezhy ſa zhlovesku shiulenie, try meni ner potrebnishi im. mn. ž ſe sdè
Pleteršnik
poživíti, -vím, vb. pf. beleben, erquicken, laben; p. koga z jedjo, Cig.; ta kapljica poživi človeka! jvzhŠt.; dež poživi suho prst, Ravn.-Valj. (Rad); — p. se s čim, sich mit einer Sache erquicken; p. se s sadjem, Ravn.-Valj. (Rad); — p. se, frisch werden, Cig.
Pleteršnik
prekŕhniti, -kȓhnem, vb. pf. (einen spröden Gegenstand) entzweibrechen; suho vejo p.; — nado p., die Hoffnung knicken, SlN.-C.; samoglasnik p. (schwächen), Vest.
Pleteršnik
primȃka, f. die Befeuchtung, Cig., Vrt.; strnem manjka primake, SlN.; imeti kaj za primako za suho grlo, Jurč.
Svetokriški
razfrišati -am dov. osvežiti: nenajdeio ene kaple vuode v' taiſtih potokah, de bi ſvoi jeſik resfrishat nedol. mogli ǀ Pouſdraulena, inu zheszhena bodi MARIA, ti Nebeski Oblak, katiri resfrishash 2. ed. vſe taiſte, katiri v' ſvoj urozhini tebe na pomozh klizheio ǀ kakor tu vinu resfrisha 3. ed. tiga sdraviga, inu vekshi bolesan ſturj temu bolnimu ǀ Nejli drugi ſe zhudio nad tem ſtudenizu kateri s'Paradiſha ſvera, inu vus Egijpt resfrisha 3. ed. ǀ prezej ſe resheri po celi desheli, refrisha 3. ed., inu smozhj celo deshelo ǀ aku pak naſs resfriſsa 3. ed. s'vodo ſvoie S. gnade ǀ resfrishai vel. 2. ed. tudi nasho ſeshgano, inu ſuho deshelo ǀ bomo doſegli ta potrebni desh, de nasho ſuho deshelo bo resfrishal del. ed. m razfrišati se osvežiti se: vſy shelite ſe resfrishat nedol., inu nikar ſe segrejti → frišati
Pleteršnik
sádje, n. coll. das Obst; koščičasto s., das Steinobst, pečkato s., das Kernobst, Tuš. (R.); suho s., gedörrtes Obst.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 36
Dostopnost