ápno -a s (á)
bela snov, ki nastane iz apnenca, če se ta žge: prodajati apno; gnojiti z apnom / gasiti apno živo apno polivati z vodo; kuhati, žgati apno pridobivati apno z žganjem apnenca; gašeno apno spojina žganega apna z vodo; klorovo apno spojina klora z gašenim apnom za beljenje tkanin ali razkuževanje; žgano, živo apno negašeno
♦ agr. klajno apno dodatek k živinski krmi, vsebujoč zlasti kalcij in fosfor; grad. hidrirano apno apno, ki je industrijsko gašeno z malo vode, da ostane suho
// pog. z vodo mešano gašeno apno; belež: beliti z apnom / vložiti jajca v apno
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
babšè tudi babščè -éta s (ȅ ẹ́)
slabš. drobna ženska, navadno starejša: grdo, klepetavo, suho babše
// iron. ženska sploh: vsako babše ga zmeša
slabš. drobna ženska, navadno starejša: grdo, klepetavo, suho babše
// iron. ženska sploh: vsako babše ga zmeša
SSKJ²
brég -a m, mn. bregôvi stil. brégi; mest. mn. stil. bregéh (ẹ̑)
1. pas zemlje ob vodi: voda izpodjeda, odnaša breg; reka je prestopila bregove; priveslati do brega; odriniti od brega; plavati proti bregu; reka stopi, udari čez bregove; valovi butajo, pljuskajo ob breg; nizek, peščen, skalnat breg; breg jezera, reke / desni breg reke gledano v smeri toka / morski breg / stopiti na breg na kopno, na suho; pren. Ti se ne boš mogla nikoli odtrgati od svojega sveta in je zato bolje, da pretrgaš vse zveze z menoj, ki stojim odločno na nasprotnem bregu (M. Mihelič)
2. nagnjen svet, strmina: hiše so pomaknjene v breg; stekel je po bregu v dolino; hud, položen, strm breg / pesn. breg in dol; v breg hoditi, voziti navkreber; postavil si je hišo na bregu na hribu; hiša v bregu na pobočju
● nar. izpod brega gledati jezno, grdo; pog. ima nekaj za bregom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega
1. pas zemlje ob vodi: voda izpodjeda, odnaša breg; reka je prestopila bregove; priveslati do brega; odriniti od brega; plavati proti bregu; reka stopi, udari čez bregove; valovi butajo, pljuskajo ob breg; nizek, peščen, skalnat breg; breg jezera, reke / desni breg reke gledano v smeri toka / morski breg / stopiti na breg na kopno, na suho; pren. Ti se ne boš mogla nikoli odtrgati od svojega sveta in je zato bolje, da pretrgaš vse zveze z menoj, ki stojim odločno na nasprotnem bregu (M. Mihelič)
2. nagnjen svet, strmina: hiše so pomaknjene v breg; stekel je po bregu v dolino; hud, položen, strm breg / pesn. breg in dol; v breg hoditi, voziti navkreber; postavil si je hišo na bregu na hribu; hiša v bregu na pobočju
● nar. izpod brega gledati jezno, grdo; pog. ima nekaj za bregom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega
SSKJ²
brísati bríšem nedov., tudi brisála (í ȋ)
1. delati kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati pohištvo, posodo; brisati očala z robcem; brisati se v brisačo; brisati si čelo, oči; brisati si čevlje ob travo
// odstranjevati kaj z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati prah; brisati gnoj z rane; brisala si je solze; brisala mu je pot
2. delati manj vidno: veter briše stopinje / meje med narodi se brišejo
// dov. in nedov. izbrisati: brisati dolgove, magnetofonski zapis; brisati ime s seznama
3. pog., ekspr. tepsti, tolči: neusmiljeno ga je brisal / voj. žarg. mitraljez briše po tanku
● ekspr. burja briše sneg v obraz meče; nebo se briše se jasni; ekspr. vsak si ob tebe prste briše počenja s teboj, kar hoče; pog., ekspr. briše jo po cesti hitro gre, teče
1. delati kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati pohištvo, posodo; brisati očala z robcem; brisati se v brisačo; brisati si čelo, oči; brisati si čevlje ob travo
// odstranjevati kaj z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati prah; brisati gnoj z rane; brisala si je solze; brisala mu je pot
2. delati manj vidno: veter briše stopinje / meje med narodi se brišejo
// dov. in nedov. izbrisati: brisati dolgove, magnetofonski zapis; brisati ime s seznama
3. pog., ekspr. tepsti, tolči: neusmiljeno ga je brisal / voj. žarg. mitraljez briše po tanku
● ekspr. burja briše sneg v obraz meče; nebo se briše se jasni; ekspr. vsak si ob tebe prste briše počenja s teboj, kar hoče; pog., ekspr. briše jo po cesti hitro gre, teče
- brišóč -a -e:
sprejme ga, brišoč si s predpasnikom roke
♦ voj. brišoči let letala let nizko nad tlemi
- brísan -a -o:
brisan magnetofonski trak
♦ voj. brisani prostor kroglam in granatam popolnoma izpostavljen prostor pred obrambno linijo
SSKJ²
bríti bríjem nedov., brìl in bríl (í ȋ)
1. rezati dlake tik ob koži: brivec me brije; britev dobro brije; briti na suho; brijem se sam; briti se z aparatom; briti si brado, glavo
2. rezko pihati: sever, veter brije; burja brije okoli ušes; brezoseb. ves dan je brilo / zunaj brije mraz
3. navadno v zvezi briti norce, burke norčevati se, šaliti se: norce brije iz nas, z nami; brije (si) norca iz mene; briti burke, šale
1. rezati dlake tik ob koži: brivec me brije; britev dobro brije; briti na suho; brijem se sam; briti se z aparatom; briti si brado, glavo
2. rezko pihati: sever, veter brije; burja brije okoli ušes; brezoseb. ves dan je brilo / zunaj brije mraz
3. navadno v zvezi briti norce, burke norčevati se, šaliti se: norce brije iz nas, z nami; brije (si) norca iz mene; briti burke, šale
SSKJ²
brusíti1 in brúsiti -im nedov. (ī ú)
1. delati rezilo ostro: brusiti dleto, koso, nož, orodje; na suho brusiti / mačka brusi kremplje; miška si brusi zobe
2. z brusom obdelovati predmete: brusiti kamen, steklo; brusiti tlak; fino, grobo brusiti; ročno, strojno brusiti / brusiti z abrazivom / zobozdravnik brusi zob
3. drgniti ob kaj: purani brusijo s perutnicami po tleh / golob si brusi kljun ob kamen
4. knjiž. dajati čemu bolj izdelano podobo: debata brusi mnenja; brusiti okus občinstva
● ekspr. ljudje si že brusijo jezike veliko govorijo o tem, opravljajo; ekspr. brusiti noge, pete hitro hoditi, teči; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisati
♦ etn. škarjice brusiti otroška igra, pri kateri se igralci lovijo od drevesa do drevesa; lov. divji petelin brusi poje zaključni del svojega speva; papir. brusiti les z brusilnikom pridobivati iz lesa lesovino
1. delati rezilo ostro: brusiti dleto, koso, nož, orodje; na suho brusiti / mačka brusi kremplje; miška si brusi zobe
2. z brusom obdelovati predmete: brusiti kamen, steklo; brusiti tlak; fino, grobo brusiti; ročno, strojno brusiti / brusiti z abrazivom / zobozdravnik brusi zob
3. drgniti ob kaj: purani brusijo s perutnicami po tleh / golob si brusi kljun ob kamen
4. knjiž. dajati čemu bolj izdelano podobo: debata brusi mnenja; brusiti okus občinstva
● ekspr. ljudje si že brusijo jezike veliko govorijo o tem, opravljajo; ekspr. brusiti noge, pete hitro hoditi, teči; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisati
♦ etn. škarjice brusiti otroška igra, pri kateri se igralci lovijo od drevesa do drevesa; lov. divji petelin brusi poje zaključni del svojega speva; papir. brusiti les z brusilnikom pridobivati iz lesa lesovino
- brúšen -a -o:
brušen diamant; brušeni kozarci; brušeno ogledalo; mojstrsko brušena proza
SSKJ²
česáti čéšem nedov., čêši češíte; čêsal (á ẹ́)
1. urejevati, gladiti z glavnikom: česati lase; mama češe hčerko; česati konju grivo; rahlo, trdo česati; vsako jutro se dolgo češe / ptič se češe s kljunom čisti si perje; česati si brado s prsti; pren. veter češe travo, valove
// (strokovno) urejevati lase: katera frizerka te češe? / česati lase v kito; česati se na prečo, nazaj
2. z orodjem ali s strojem uravnavati, gladiti: česati predivo, volno; česati slamo
3. sistematično, temeljito pregledovati z vojaštvom: Ofenziva bo v kratkem, če že ne jutri, začela »česati« tudi Suho krajino (R. Polič)
4. ekspr. sunkovito trgati v trakove, pramene: jezno česati papir s sten / krogle češejo zrak
1. urejevati, gladiti z glavnikom: česati lase; mama češe hčerko; česati konju grivo; rahlo, trdo česati; vsako jutro se dolgo češe / ptič se češe s kljunom čisti si perje; česati si brado s prsti; pren. veter češe travo, valove
// (strokovno) urejevati lase: katera frizerka te češe? / česati lase v kito; česati se na prečo, nazaj
2. z orodjem ali s strojem uravnavati, gladiti: česati predivo, volno; česati slamo
3. sistematično, temeljito pregledovati z vojaštvom: Ofenziva bo v kratkem, če že ne jutri, začela »česati« tudi Suho krajino (R. Polič)
4. ekspr. sunkovito trgati v trakove, pramene: jezno česati papir s sten / krogle češejo zrak
- česán -a -o:
tekst. česana volna tanka dolgovlaknata volna; česano predivo
SSKJ²
dêblo -a s (é)
1. olesenelo steblo dreves: posekati deblo; drevesno deblo; debelo, ravno, suho, vejnato, votlo deblo; brezovo, hrastovo, smrekovo deblo; z mahom poraslo deblo
2. biol. najvišja sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva: deblo brstnic; deblo mnogočlenarjev
3. jezikosl. s pripono razširjeni koren besede; osnova: ajevsko deblo
♦ anat. možgansko deblo spodnji del možganov; navt. deblo spodnji del sestavljenega jambora; zgod. genealoško deblo grafični prikaz razvoja kake rodbine in rodbinskih zvez
1. olesenelo steblo dreves: posekati deblo; drevesno deblo; debelo, ravno, suho, vejnato, votlo deblo; brezovo, hrastovo, smrekovo deblo; z mahom poraslo deblo
2. biol. najvišja sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva: deblo brstnic; deblo mnogočlenarjev
3. jezikosl. s pripono razširjeni koren besede; osnova: ajevsko deblo
♦ anat. možgansko deblo spodnji del možganov; navt. deblo spodnji del sestavljenega jambora; zgod. genealoško deblo grafični prikaz razvoja kake rodbine in rodbinskih zvez
SSKJ²
debrecínka -e ž (ȋ)
gastr. kranjski klobasi podobna mastna, močno papricirana klobasa iz svinjskega mesa: narezati suho debrecinko
gastr. kranjski klobasi podobna mastna, močno papricirana klobasa iz svinjskega mesa: narezati suho debrecinko
SSKJ²
détel -tla m (ẹ́)
črna ptica z rdečo liso na glavi in pod repom: detel je plezal in trkal po deblu; slišalo se je udarjanje detla ob suho drevo
črna ptica z rdečo liso na glavi in pod repom: detel je plezal in trkal po deblu; slišalo se je udarjanje detla ob suho drevo
SSKJ²
díla -e ž (ȋ)
1. nižje pog. deska: prežagati dilo; hrastova dila
2. mn., nar. štajersko podstrešje: na dilah imajo spravljeno suho meso / stanovati na dilah v podstrešnem stanovanju
1. nižje pog. deska: prežagati dilo; hrastova dila
2. mn., nar. štajersko podstrešje: na dilah imajo spravljeno suho meso / stanovati na dilah v podstrešnem stanovanju
SSKJ²
doktrináren -rna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na doktrino: doktrinarna razlaga zakona; trditev doktrinarnega krščanstva / slabš.: profesorjeva doktrinarna vnema; znanost ne sme biti doktrinarna
nanašajoč se na doktrino: doktrinarna razlaga zakona; trditev doktrinarnega krščanstva / slabš.: profesorjeva doktrinarna vnema; znanost ne sme biti doktrinarna
- doktrinárno prisl.:
govori suho, doktrinarno
SSKJ²
dráčje -a s (ȃ)
suho, odpadlo vejevje: nabirati dračje; suho dračje mu je pokalo pod nogami; butara dračja
suho, odpadlo vejevje: nabirati dračje; suho dračje mu je pokalo pod nogami; butara dračja
SSKJ²
drmóžje -a s (ọ̑)
alp. suho listje in drobir, ki ga nanosijo zračni vrtinci visoko v gore: veter dviga in vrtinči drmožje
alp. suho listje in drobir, ki ga nanosijo zračni vrtinci visoko v gore: veter dviga in vrtinči drmožje
SSKJ²
drobíti -ím nedov. (ī í)
1. delati iz česa majhne, drobne dele: drobiti kamenje, premog; mati je drobila žgance; suhe veje so se drobile pod nogami; seno je tako suho, da se kar drobi / drobiti kruh v kavo / drobiti lešnike z zobmi treti; pren., pesn. ura je enakomerno drobila čas
// publ. deliti, cepiti: drobiti industrijske organizacije; drobiti kmečka posestva / drobiti dejavnost, delo
// knjiž. delati kaj manj trdno, močno: slaba organizacija drobi delovne moči; drobiti sovražnikovo obrambo; težke razmere so drobile voljo in živce uničevale
2. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki: dekletce je drobilo zraven matere; vsa razburjena je drobila proti domu / drobiti korake
3. živahno oglašati se s kratkimi glasovi: ščinkavci veselo drobijo; pren. mala dva zvonova sta prijetno drobila
// ekspr. živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: drobil je razne zgodbice o svojem znancu / drobila sva o vsem mogočem
// ekspr. lahkotno peti ali igrati: ves dan je drobila tisti znani napev; pastirček si drobi na piščalko
4. ekspr. po malem, počasi jesti: drobil je velik kos kruha; suh je, čeprav zmeraj kaj drobi
5. ekspr. z enakomernim udarjanjem povzročati votle glasove: na lesene strehe je drobil dež; drobiti s prsti po mizi
♦ lov. divji petelin drobi poje začetni del svojega speva; mat. drobiti pretvarjati višje merske enote v nižje
1. delati iz česa majhne, drobne dele: drobiti kamenje, premog; mati je drobila žgance; suhe veje so se drobile pod nogami; seno je tako suho, da se kar drobi / drobiti kruh v kavo / drobiti lešnike z zobmi treti; pren., pesn. ura je enakomerno drobila čas
// publ. deliti, cepiti: drobiti industrijske organizacije; drobiti kmečka posestva / drobiti dejavnost, delo
// knjiž. delati kaj manj trdno, močno: slaba organizacija drobi delovne moči; drobiti sovražnikovo obrambo; težke razmere so drobile voljo in živce uničevale
2. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki: dekletce je drobilo zraven matere; vsa razburjena je drobila proti domu / drobiti korake
3. živahno oglašati se s kratkimi glasovi: ščinkavci veselo drobijo; pren. mala dva zvonova sta prijetno drobila
// ekspr. živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: drobil je razne zgodbice o svojem znancu / drobila sva o vsem mogočem
// ekspr. lahkotno peti ali igrati: ves dan je drobila tisti znani napev; pastirček si drobi na piščalko
4. ekspr. po malem, počasi jesti: drobil je velik kos kruha; suh je, čeprav zmeraj kaj drobi
5. ekspr. z enakomernim udarjanjem povzročati votle glasove: na lesene strehe je drobil dež; drobiti s prsti po mizi
♦ lov. divji petelin drobi poje začetni del svojega speva; mat. drobiti pretvarjati višje merske enote v nižje
- drobèč -éča -e:
v daljavi se je oglašal ščinkavec, drobeč svojo pesem; lahni, drobeči koraki
SSKJ²
SSKJ²
etivírati -am dov. in nedov. (ȋ)
agr. sterilizirati in oplemenititi suho sadje: etivirati slive
agr. sterilizirati in oplemenititi suho sadje: etivirati slive
- etivíran -a -o:
kandirano in etivirano sadje
SSKJ²
gašênje -a s (é)
glagolnik od gasiti: gašenje požarov; suho gašenje; gašenje z vodo; aparat za gašenje s peno / gašenje apna
glagolnik od gasiti: gašenje požarov; suho gašenje; gašenje z vodo; aparat za gašenje s peno / gašenje apna
SSKJ²
glódati -am tudi glójem, tudi glôdati -am nedov., glódaj glódajte tudi glóji glójite tudi glôdaj glôdajte tudi glodájte; tudi glodála (ọ́; ó)
1. z zobmi odlamljati v majhnih kosih: pes je ves čas glodal kost; miš gloda korenine; glodal je staro, suho skorjo kruha / v drevesu je glodal črv / voda gloda breg izpodjeda, odnaša; pren. glodala jo je skrivna bolezen; hišo je glodal zob časa
2. ekspr. povzročati neugoden, navadno duševni občutek: glodala sta ga dvom in obup; gloda ga zavest krivde; ljubosumnost ji gloda dušo; za prazen nič se gloda; kes ga je glodal kot črv; brezoseb. neprestano ji je glodalo v srcu / čutil je, kako mu lakota gloda po drobovju
3. ekspr. dalj časa, navadno slabo govoriti o čem: vsa soseska je vneto glodala ta dogodek / zlobni jeziki glodajo kar naprej
1. z zobmi odlamljati v majhnih kosih: pes je ves čas glodal kost; miš gloda korenine; glodal je staro, suho skorjo kruha / v drevesu je glodal črv / voda gloda breg izpodjeda, odnaša; pren. glodala jo je skrivna bolezen; hišo je glodal zob časa
2. ekspr. povzročati neugoden, navadno duševni občutek: glodala sta ga dvom in obup; gloda ga zavest krivde; ljubosumnost ji gloda dušo; za prazen nič se gloda; kes ga je glodal kot črv; brezoseb. neprestano ji je glodalo v srcu / čutil je, kako mu lakota gloda po drobovju
3. ekspr. dalj časa, navadno slabo govoriti o čem: vsa soseska je vneto glodala ta dogodek / zlobni jeziki glodajo kar naprej
- glodajóč -a -e:
glodajoč črv; glodajoča bolečina; glodajoča skrb
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 7
- Naslednja »
Število zadetkov: 127
Dostopnost