Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
azijátstvo tudi aziátstvo -a s (ȃ)
nav. slabš. značilnost azijatskega: surovo azijatstvo; poteze, polne azijatstva
SSKJ²
bandítski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na bandite: banditski napad / banditski obraz; banditsko vedenje divjaško, surovo
Pravopis
bandítstvo -a s, pojm. (ȋ) slabš. |razbojništvo|; števn. zagrešiti ~ |surovo, razbojniško dejanje|
Pravopis
barbárski -a -o (ȃ) ~a ljudstva; slabš. ~o dejanje |nekulturno, surovo|
barbárskost -i ž, pojm. (ȃ)
Pravopis
barbársko primer. prisl. (ȃ) slabš. ~ uničevati spomenike |nekulturno, surovo|
SSKJ²
barbárstvo -a s (ȃ)
neomikanost, primitivnost: izkopati se iz barbarstva
// slabš. nekulturno, surovo dejanje: barbarstva okupatorske vojske
♦ zgod. barbarstvo po Morganu in Engelsu druga stopnja v razvoju človeške družbe
Celotno geslo eSSKJ
belúga belúge samostalnik ženskega spola [belúga]
    1. iz zoologije manjši zobati kit bele barve, ki v skupinah živi v arktičnih morjih; primerjaj lat. Delphinapterus leucas; SINONIMI: beluga kit
    2. iz zoologije velika riba s šilastim gobcem in hrbtno plavutjo povsem pri repu, ki živi zlasti v Kaspijskem in Črnem morju ter njunem povodju; primerjaj lat. Huso huso
STALNE ZVEZE: beluga kit
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz rus. belúga, glej ↑bel
SSKJ²
bévskniti -em tudi bêvskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
1. oglasiti se s kratkim, rezkim glasom: ščene je bevsknilo
2. slabš. zadirčno reči: uradnik je bevsknil na študenta / nejevoljno, surovo bevskniti
Celotno geslo ePravopis
biftek
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
biftka in biftek bifteka samostalnik moškega spola
pečen kos mesa
IZGOVOR: [bíftək], rodilnik [bíftka] in [bíftek], rodilnik [bífteka]
ZVEZE: biftek Stroganov, tatarski biftek
Celotno geslo Frazemi
bìk Frazemi s sestavino bìk:
bôsti se z bíkom, glédati kot bìk v nôva vráta, glédati kot zabóden bìk, kot zabóden bìk, močán kot bìk, ne bôdi se z bíkom, rjovéti kot bìk, zagrábiti bíka za róge, zgrábiti bíka za róge, zijáti, kot bìk v nôva vráta
Celotno geslo Sinonimni
birìč -íča m
1.
nekdaj nižji uslužbenec, izvrševalec sodne ali zemljiške oblasti
2.
ekspr. osovraženi predstavnik oblastipojmovnik
SINONIMI:
nar. galjot, slabš. iblajtar
Pravo
blagôvna bórza -e -e ž
SSKJ²
blátenje -a s (á)
glagolnik od blatiti: surovo blatenje političnih nasprotnikov
Celotno geslo eSSKJ
blítva blítve samostalnik ženskega spola [blítva]
    1. špinači podobna kulturna rastlina z večjimi užitnimi listi in odebeljenimi stebli; primerjaj lat. Beta vulgaris cicla
      1.1. ta rastlina kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. blȉtva) iz romanščine, prim. it. bietola < vulglat. *bētula, manjšalnice od lat. bēta ‛pesa’, pod vplivom lat. blitum ‛blitva’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ16
bojevati -ujem (bojovati, bojevati, bajovati) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; (zavoljo koga), za koga/kaj, zoper koga, s kom/čim, (s čim) udeleževati se oboroženega spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
1.1 kdo; kaj [notranji predmet] udeleževati se (oboroženega) spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevati
1.2 kdo; zoper koga/kaj vojaško se spopadati; SODOBNA USTREZNICA: vojskovati se
1.3 kdo/kaj; za koga, s kom z različnimi postopki se udeleževati spopada
2. kot slovarski zgled ubijati, moriti, navadno divje, surovo
3. kdo dokazovati pravilnost ideje, prepričanja; SODOBNA USTREZNICA: braniti, zagovarjati
FREKVENCA: 208 pojavitev v 10 delih
Pravopis
brahiálen -lna -o [ija] (ȃ) izobr. uporabiti ~o silo surovo, grobo
brahiálni -a -o [ija] (ȃ) ~a arterija nadlaktna arterija
brahiálnost -i [ija] ž, pojm. (ȃ)
SSKJ²
brezbóžen -žna -o prid. (ọ́ ọ̄)
1. ki ne priznava boga: brezbožen človek / brezbožen govor; brezbožno društvo
2. ekspr. obsojanja vreden, sramoten: njihovo ravnanje s starčkom je bilo surovo in brezbožno
    brezbóžno prisl.:
    brezbožno govoriti
Pravopis
brutálno mer. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) poud. ~ se vesti |surovo, nasilno|
SSKJ²
brutálnost -i ž (ȃ)
surovost, grobost, nasilnost: brutalnost se mu bere že na obrazu; vse to izvira iz njegove brutalnosti; odslovil jo je z vso brutalnostjo
// surovo dejanje ali ravnanje: dovoljuje si vse mogoče brutalnosti; prepiri so se stopnjevali do skrajnih brutalnosti
SSKJ²
cépec -pca m (ẹ́)
1. preprosto orodje za ročno mlačev: mlatiti s cepci; pokanje cepcev na skednjih
// del cepca, s katerim se udarja; cep1: cepec z grčasto bunko
2. zastar. debela palica, gorjača: opiral se je na okovan cepec
3. ekspr. neolikan ali omejen človek: pa si res pravi cepec; vede se kot teleban in cepec / in jaz, cepec, sem mu verjel / kot psovka: kam pa rineš, cepec; cepec neumni
● ekspr. končati prepir s cepcem surovo, neotesano
Število zadetkov: 148