Zadetki iskanja
Svetokriški
Amerika -e ž zemljepisno lastno ime Amerika: leta koſſ je Aſia, leta drugi je Affrica, leta tryeti je America im. ed., inu ta zheterti je Europa. Aſia, Affrica, America im. ed. ſo Ajdouske, inu Turske vere, lety ſe vſy fardamaio (V, 496) ǀ Sim ſe bil ſauſel, kadar ſim bral, de v' Ameriki mest. ed. shene okuli urata, inu rok na mejſti koraud, inu slateh keten kazhe savite noſſio (II, 32) Celina Amêrika je pri Janezu Svetokriškem imenovana tudi → Indije in → Novi svet.
Pleteršnik
ànti, adv. 1) doch wohl, doch ja; anti si ga videl, anti bo i meni kaj ostalo, BlKr.; anti nisi pijan, Svet. (Rok.); anti nam ni treba praviti, da ta vzrok ni prvoten, Navr. (Let.); anti ni strup! Notr.-Levst. (Sl. Spr.); anti ne on, doch nicht er! Cig.; anti je da, anti seveda, natürlich, das versteht sich von selbst, Cig., Gor.-Svet. (Rok.); anti da, ja wohl, Rez.-Levst. (M.); — 2) eben, "halt": anti je težava, es ist "halt" ein Kreuz! M.; anti pojdi! nun so geh meinetwegen! Nov.; — 3) anti reče, misli, anti češ = češ: anti reče: kaj bom hodil! anti misli: čemu to? Gor.-Svet. (Rok.).
Svetokriški
antikrist -a m antikrist: Antechriſt im. ed. bo vſe shaze tiga ſveta nashal (II, 409 s.) ǀ ta hudizhau Antechriſt im. ed., inu njegovi tovarshi bodò veliku ludij ſapelali (V, 2) ǀ ob zhaſſu tiga Antichriſta rod. ed. (IV, 3) ← srlat. Antichristus ← gr. Αντιχρίστος ‛kdor taji, da je Jezus mesija in da je telesno prišel na svet kot odrešenik’ (SP 1 Jn 1,18)
Svetokriški
Atlantes m osebno lastno ime Atlant: kadar hudizhu imajo shlushiti ſo mozhni, kakor de bi glavo imèli s'shelesa, parſi s'brona, noge s'kamènia, rame kakor Atlantes im. ed., roke kakor Herkules (I/1, 134) Atlánt, gr. Ἄτλας, bajeslovni velikan, ki na svojih plečih nosi cel svet.
Pleteršnik
Pleteršnik
bȃłta, f. 1) die Axt: živina gre pod balto = koljejo živino, jvzhŠt.; das Beil der Čičen, Mik. (Et.); kleine Handaxt, Svet. (Rok.), BlKr.; das Hammerbeil, Cig., Jan.; — 2) der Prügel, dicker Stock, Dict., Z.
Pleteršnik
barę̑d, m. 1) pust in nerodovit svet, Malhinje (Kras)-Erj. (Torb.); — 2) eine Sumpfpflanze, Ravn.-C.; die weiße Seerose (nymphaea alba), Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
blagovníca, f. die Vermögenserbin, C.; jedina hči v hiši, katerej pripada ves imetek, Erj. (Torb.), Litija-Svet. (Rok.).
Pleteršnik
blę́jati, -jam, -jem, vb. impf. 1) blöken (vom Schafe), Dict., Mur., Cig., C., Plužna-Erj. (Torb.); ovca bleje, BlKr.; o. bleja, Hip. (Orb.); meckern: koza je blejala, Litija-Svet. (Rok.); — schreien, zanken: blejali ste med seboj, Vest.; — 2) stammeln, Jan.; — stsl. blêjati, kor. blê-, Mik. (Et.).
Pleteršnik
blízu, I. adv. nahe (o prostoru in času); b. stati; konec leta je b.; — annäherungsweise, beiläufig; ima b. moja leta; na b. beiläufig, Svet. (Rok.); — fast, beinahe; b. vse; — blizu da, vermuthlich, wahrscheinlich, C.; b. ne, wahrscheinlich nicht, C.; prim. bliz; — II. praep. c. gen. nahe bei; b. nas stanuje; b. konca; — III. compar. bliže, adv. et praep. näher; pridi bliže; bliže mesta stanovati; — ("blizu", Meg., Alas., Rec., Levst., nk., Rez.-Baud.); — prim. stsl. blizu.
Pleteršnik
blǫ́diti, -im, vb. impf. 1) umherirren; blodeča ovca, C.; to mi blodi po glavi, das geht mir im Kopfe herum, Cig., jvzhŠt.; po grehu b., in der Sünde leben, Z.; — irren, fehlen, Guts., Jarn., Mur., Jan.; — 2) wirres, unsinniges Zeug reden, Dict.; blodiš, da ni ne na konja, ne na osla, Cig.; blodiš, česar ne veš, Z.; bloditi jih komu, M.; — 3) mischen, pantschen, C.; vino b., den Wein fälschen, C.; den Schweinen das gekochte Futter mit Mehl, Kleien u. dgl. mischen, M.; nekritično bloditi slovenščino z drugimi narečji, Levst. (Zb. sp.); — 4) irre führen: svet nas če bloditi, misli me blodijo, C.; — 5) b. se, = bloditi 1): Misel se mu v glavi blodi, Vod. (Pes.); — blodi se mu, er phantasiert, er redet irre, C., Z., Št.
Vorenc
božji prid., F52, apoplexia, Boshji shlák; cultus dei, ſluṡhba boṡhya; Dei Genitrix, Boṡhya porodniza; Dei timor, Boṡhji ſtráh; divinus, -a, -um, Boṡhye; divus locus, Boṡhye meiſtu; divus, -a, -um, ſvèt, Boṡhji; indigentes, -tum, ty potrébni, ṡa boṡhjo volo gori vṡèti; inflatus divinus, Boṡhye nadihnenîe; paralysis, -sis, Boṡhji ṡhlàk; peregrinari, vandrati, po Boṡhyh pootih hoditi; theophana, Boṡhye perkaṡanîe; upupa, -ae, en dap, ali boṡhji peteliniz
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: božji prid., oraculum, -li, boſhje odgovor Hyp.423
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: božji prid., oraculum, -li, boſhje odgovor Hyp.423
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
brésti, brédem, vb. impf. waten; vodo bresti, durchs Wasser waten; blato b. do kolen, Erj. (Izb. sp.); po vodi bresti, C.; ladija globoko brede, das Schiff geht tief, Cig.; kolesa bredejo, versinken tief in den Koth, Kr.; — zelo brede in globi, es ist tiefer Koth, Svet. (Rok.).
Vorenc
brumen prid., F24, aſsiddi, brumni; bonus, dober, brumen; castus, -a, -um, zhiſt, poſhten, brumen; fidelis, -le, ṡveiſt, veren, brumen; inclitus, et inclytus, prezhaſtlivu, brumen, imenitin, prezhaſtit, hvale vréden; justus miles, en brumen, inu pravizhen ſoldát; modestus, -a, -um, zhedin, brumin, ṡmaſſin; pius, -a, -um, brumen, Bogabojezh; probus, -a, -um, brumin, dober; pudicus, -a, -um, zhiſt, brumin, poṡhten; rectus, -a, -um, prou, brumen, riſnizhin, vglyh, ravn; religiosus, -a, -um, Bogabojezhi, duhovni, brumin, verin, dobre véſti; sanctus, -a, -um, ſvèt, brumin, inu kroták; simplex, -cis, v'eno gubó, préproſt, gmain, brumin, nedolṡhin; syncerus, -a, -um, zhiſt, ceil, riſnizhin, brumen, vèrin; timoratus, -a, -um, Bogabojezhi, brumin
Pleteršnik
brúsiti 1., -im, vb. impf. 1) schleifen; nož, meč b.; abwetzen: črevlje b. (beim Gehen); pete b. za koga, für jemanden herumlaufen; piti zna in b. pete (= plesati), LjZv.; zobe si b. na kaj, sich auf etwas Rechnung machen, Cig., Št., ogr.-Valj. (Rad); = b. se: uže več dni se je brusil na pijačo, ki ga v svatovski dan čaka, Jurč.; jezik b., die Zunge wetzen; — 2) — schwätzen: voznikom in mesarjem brusim po vozniško in mesarsko, LjZv.; kaj zopet to brusiš? SlN.; — divji petelin brusi, balzt, SlN.; — b. kroglo, = kegljati, Svet. (Rok.).
Pleteršnik
cẹpenẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) starr werden, Fr.-C.; — 2) c. po čem, etwas ungeduldig erwarten, Svet. (Rok.).
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 53
- Naslednja »
Število zadetkov: 1045
Dostopnost