Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
absolúten -tna -o prid. (ȗ)
1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična
2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč
3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast
♦ 
filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; glasb. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila ne glede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka
    absolútno 
    prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba
    // v členkovni rabi poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega
SSKJ²
agoníja -e ž (ȋ)
smrtni boj, umiranje: v kratkem bo nastopila agonija; agonija traja že več ur; bolnik je v agoniji; pren. stari svet je bil v agoniji; družbena agonija
SSKJ²
àhumán -a -o prid. (ȁ-ȃ)
ki ni človeški ali človekoljuben: odbijal ga je ahumani svet; ahumane metode
SSKJ²
akmeízem -zma m (ī)
lit. smer v ruskem pesništvu v začetku 20. stoletja, ki upodablja realni predmetni svet v jasnem, preprostem izrazu: akmeizem in simbolizem
SSKJ²
akreditírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. pridobiti potrdilo, da kaj ustreza zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti: uspešno akreditirati študijski program; ustanoviti in akreditirati agencijo / akreditirati se za izvajanje dejavnosti
// potrditi, da kaj ustreza določenim zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti: Svet za visoko šolstvo študijske programe akreditira po vnaprej znanih merilih
2. pooblastiti koga za zastopanje določene organizacije, opravljanje določene naloge: vlada je s posebno uredbo agencijo akreditirala za izvajanje ukrepov; akreditirati poslanika za zastopanje interesov svoje države v tuji državi / novinarji so se pravočasno akreditirali za predstavo, tekmo
3. fin. izdati akreditiv: akreditirati dobavitelja pri banki
    akreditíran -a -o:
    akreditiran laboratorij; akreditiran študijski program; akreditiran visokošolski zavod / akreditiran diplomat; bil je akreditiran za veleposlanika v Franciji; časnikarji, akreditirani pri Organizaciji združenih narodov
SSKJ²
ántifašístičen -čna -o prid. (ȃ-í)
ki je proti fašizmu: antifašistična organizacija; antifašistično gibanje / med narodnoosvobodilnim bojem Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije [AVNOJ]; med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 Antifašistična fronta žena Jugoslavije [AFŽJ]
SSKJ²
antikríst -a m (ȋekspr.
1. kdor se bori proti Kristusu, veri: braniti vero pred antikristom
2. brezverec, brezbožnik: šel je v svet in postal antikrist / kot psovka kaj vendar delate, antikristi!
SSKJ²
antinomíja -e ž (ȋ)
knjiž. nasprotnost, protivnost med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama, protislovje: avtor si predstavlja svet v izrazitih kontrastih in antinomijah; človeške, razredne antinomije; nerazrešljive antinomije; antinomije v družbi
 
filoz. protislovje logičnega zakona s samim seboj
SSKJ²
astrálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na nebesna telesa: astralni svet; astralna megla / astralni kult pri starih narodih češčenje nebesnih teles
2. knjiž. breztelesen, nesnoven: astralno bitje / astralno telo v okultizmu duhovni dvojnik fizičnega telesa
// ekspr. prosojen, nežen: njeno belo astralno telo
SSKJ²
ávnojski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije [AVNOJ]: avnojski sklepi / avnojske nagrade
SSKJ²
bájen -jna -o prid. (ȃ)
1. knjiž. nenavadno lep, čudovit: Jesen, jesen, ti lepi, bajni čas (J. Murn) ; pogled na mesto je bajen; bajne izložbe
// ekspr. zelo velik: dobili so bajen plen; pošilja jim bajne vsote
2. tak kot v bajki: bajni svet; bajna bitja
    bájno prisl.:
    ta človek bajno zasluži; bajno lepa dolina
SSKJ²
banalizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
narediti kaj pusto vsakdanje, plehko, nepomembno: v drami je zgodovinske dogodke banaliziral
    banalizíran -a -o:
    beg iz banaliziranega življenja v namišljeni svet
SSKJ²
bára -e ž (á)
zastar. močvirnat svet:
SSKJ²
baréd -a m (ẹ̑)
nar. zahodno neobdelan, zapuščen svet: ozki baredi s porumenelo travo
SSKJ²
bárje -a s (ȃ)
močvirnat svet, na katerem iz rastlinskih ostankov nastaja šota: izsuševati barje / Ljubljansko barje
 
geogr. nizko barje ki je poraslo s travo; visoko barje ki je poraslo z mahovjem
SSKJ²
bíčevje -a s (ī)
skupina rastlin bičkov: pokositi bičevje za steljo / bičevje ob potoku z bički porasel svet
// stebla bičkov: cekar iz bičevja
SSKJ²
bíčje -a s (ȋ)
skupina rastlin bičkov: raca se je skrila v bičju / pred njim se je razprostiralo bičje in ločje z bički porasel svet
// stebla bičkov: z bičjem opletene steklenice
SSKJ²
bípoláren -rna -o prid. (ȋ-ȃ)
ki ima dva pola, dvopolen: bipolarni tranzistor, vod; bipolarna elektroda / bipolarni politični sistem; bipolarni svet v času hladne vojne; bipolarna delitev sveta, Evrope, Slovenije; bipolarna nasprotja; bipolarno tolmačenje problema
 
anat. bipolarna živčna celica celica z dvema podaljškoma; psiht. bipolarna motnja duševna bolezen, ki se izmenično pojavlja v obliki manije in depresije
SSKJ²
bistrovídec -dca m (ȋ)
kdor bistro vidi, presoja: bistrovidec je in dobro pozna svet / poznaš bistrovidca, ki bi natančno vedel, kaj pride?
SSKJ²
bívati -am nedov. (í)
1. prebivati, stanovati, živeti: moj prijatelj je bival v isti hiši; bivati na deželi
2. eksistirati, biti2, obstajati1prepričan sem, da ta sreča v resnici biva
3. preh., publ. živeti spojen v eno z določenim pojavom objektivne stvarnosti: bivati svet, umetnost
    bivajóč -a -e:
    ljudje, bivajoči v mestu; sam.: svet bivajočega
Število zadetkov: 853