Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > eSSKJ

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
alépski alépska alépsko pridevnik [alépski]
STALNE ZVEZE: alepski bor
ETIMOLOGIJA: po mestu Alep v Siriji
Celotno geslo eSSKJ
amaránt amaránta samostalnik moškega spola [amaránt]
    1. kulturna rastlina z grozdastimi socvetji navadno svetlo vijoličaste barve in užitnimi semeni, po izvoru iz Srednje Amerike; primerjaj lat. Amaranthus
      1.1. semena te rastline kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amarant iz lat. amarantus ‛rastlina Celosia cristata, petelinov greben’, to iz gr. amárantos ‛večen, trajen, nevenljiv’
Celotno geslo eSSKJ
belíca belíce samostalnik ženskega spola [belíca]
    1. oljka s svetlo zelenimi plodovi, po izvoru iz Istre; SINONIMI: istrska belica
      1.1. plodovi te oljke
      1.2. olje iz plodov te oljke
    2. iz zoologije majhna sladkovodna riba z dolgim tankim telesom in večjimi očmi, ki leže ikre v posebnem ovoju, da lahko preživijo tudi izven vode; primerjaj lat. Leucaspius delineatus
STALNE ZVEZE: istrska belica, kuna belica
ETIMOLOGIJA: ↑bel
Celotno geslo eSSKJ
belúšni belúšna belúšno pridevnik [belúšni] STALNE ZVEZE: belušna zelena
ETIMOLOGIJA: ↑beluš
Celotno geslo eSSKJ
bernardínec bernardínca samostalnik moškega spola [bernardínəc]
    zelo velik pes bele in svetlo rjave barve, s krepkim telesom ter krajšim gobcem
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Bernardshund, frc. saint-bernard, po prelazu med Italijo in Švico Mont Saint Bernard, kjer so menihi v 17. stol. vzredili to pasmo in jo usposobili za reševanje izpod snežnih plazov - več ...
Celotno geslo eSSKJ
bèzgov bèzgova bèzgovo in bezgôv bezgôva bezgôvo in bezgòv bezgôva bezgôvo pridevnik [bə̀zgou̯ bə̀zgova bə̀zgovo] in [bəzgôu̯ bəzgôva bəzgôvo] in [bəzgòu̯ bəzgôva bəzgôvo] STALNE ZVEZE: bezgova prstasta kukavica, bezgova uhljevka
ETIMOLOGIJA: ↑bezeg
Celotno geslo eSSKJ
bôber bôbra tudi bóber bóbra samostalnik moškega spola [bôbər] tudi [bóbər]
    večji glodalec z gosto dlako, s širokim ploščatim luskastim repom in z nogami s plavalno kožico, ki živi ob vodi in gradi jezove; primerjaj lat. Castor
STALNE ZVEZE: evropski bober, kanadski bober
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bobr, rus. bóbr, češ. bobr < pslov. *bobrъ tako kot litov. bãbras, bẽbras, lat. feber, nem. Biber < ide. *bhe/obhro/u- iz ide. korena *bher- ‛(svetlo)rjav’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
bòr1 bôra samostalnik moškega spola [bòr]
    1. iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem; primerjaj lat. Pinus; SINONIMI: borovec
      1.1. les tega drevesa
STALNE ZVEZE: alepski bor, črni bor, gorski bor, korejski bor, primorski bor, pritlikavi bor, rdeči bor, zeleni bor
ETIMOLOGIJA: = cslov. borъ, hrv., srb. bȏr, rus. bór ‛iglast gozd’, češ. bor < pslov. *borъ iz ide. *bharu- ‛iglasto drevo’, tako kot stnord. bǫrr ‛drevo’, ags. bearu ‛gozd, grmičevje’, iz ide. *bhar- ‛nekaj ostrega, drevesna iglica, resa’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
cvetáča cvetáče samostalnik ženskega spola [cvetáča]
    1. kulturna rastlina z omesenelim socvetjem navadno bele barve; primerjaj lat. Brassica oleracea
      1.1. ta rastlina, zlasti njeno socvetje, kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: ↑cvet - več ...
Celotno geslo eSSKJ
cvetáčni cvetáčna cvetáčno pridevnik [cvetáčni] ETIMOLOGIJA: ↑cvetača
Celotno geslo eSSKJ
cvíček cvíčka samostalnik moškega spola [cvíčək]
    vino svetlo rdeče barve kiselkastega okusa, z manjšo vsebnostjo alkohola, ki ga iz belih in rdečih sort grozdja po predpisanem tradicionalnem postopku proizvajajo na Dolenjskem
FRAZEOLOGIJA: dežela cvička
ETIMOLOGIJA: iz *cvikniti ‛skisati se’, prvotno ‛kislo, kakor ciknjeno vino’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
degustácija degustácije samostalnik ženskega spola [degustácija]
    1. uživanje hrane, pijače v manjših količinah z namenom seznaniti se z njenim okusom, aromo
      1.1. strokovno ocenjevanje, preverjanje okusa, arome, kakovosti hrane, pijače sploh
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Degustation) iz frc. dégustation, iz lat. dēgustātiō ‛pokušina’ iz dēgustāre ‛pokusiti’ iz gustus ‛okus’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
depresíja depresíje samostalnik ženskega spola [depresíja]
    1. duševna motnja, za katero so značilni dolgotrajna izrazita potrtost, otopelost, nizko samovrednotenje, pomanjkanje notranjih spodbud
    2. slabo duševno počutje, razpoloženje
    3. iz geografije del kopnega, ki leži nižje od morske gladine
    4. iz ekonomije obdobje večjega in dalj časa trajajočega upadanja gospodarske aktivnosti, ki nastopi po krizi
    5. iz meteorologije območje nizkega zračnega tlaka
STALNE ZVEZE: manična depresija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Depression, frc. dépression iz lat. depressiō ‛tlačenje, pogrezanje, potopitev’ iz dēprimere ‛tlačiti, pogrezati, potopiti’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
dlákav dlákava dlákavo pridevnik [dlákau̯ dlákava dlákavo] STALNE ZVEZE: dlakava penuša, dlakavi nosorog, dlakavi sleč
ETIMOLOGIJA: ↑dlaka
Celotno geslo eSSKJ
dráp dráp dráp pridevnik [dráp]
    ki je zelo svetlo rjave barve
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz avstr. nem. drapp, prvotno ‛ki ima barvo surove volne’, k Drap ‛težka volnena tkanina’, prevzeto iz frc. drap < poznolat. drappus - več ...
Celotno geslo eSSKJ
góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]
    1. nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva
      1.1. ta del organizma kot hrana, jed
      1.2. kar po obliki spominja na ta del organizma
    2. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva
    3. prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje
    4. ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov
STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
gobán gobána in gobàn gobána samostalnik moškega spola [gobán] in [gobàn]
    1. goba, navadno z rjavim klobukom, svetlejšim betom in trosovnico iz cevk, ki z zorenjem rumeni in pozeleni; primerjaj lat. Boletus
      1.1. ta goba kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: borov goban, črni goban, jesenski goban, kraljevi goban, lepi goban, leponogi goban, poletni goban, rumeni goban, vražji goban, žametasti goban
ETIMOLOGIJA: ↑goba
Celotno geslo eSSKJ
háski háskija; in husky samostalnik moškega spola [háski]
    srednje velik pes z gosto dlako bele in sive barve, pokončnimi uhlji in svetlo rjavimi ali modrimi očmi; SINONIMI: sibirski haski
STALNE ZVEZE: sibirski haski
ETIMOLOGIJA: ↑husky
Celotno geslo eSSKJ
hermelín hermelína samostalnik moškega spola [hermelín]
    1. podlasica, ki ima pozimi belo dlako in črno liso na koncu repa; primerjaj lat. Mustela erminea; SINONIMI: iz zoologije velika podlasica
      1.1. manj formalno krzno te živali
    2. pritlikavi kunec bele barve z rdečimi ali svetlo modrimi očmi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Hermelin < stvnem. harmilī(n), prvotno ‛majhna podlasica’, iz harmo ‛podlasica’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
hŕček hŕčka samostalnik moškega spola [hə̀rčək]
    1. manjši glodalec z razširljivimi vrečastimi lici in kratkim repom; primerjaj lat. Cricetinae
    2. ekspresivno kdor v večjih količinah hrani, zbira kaj, zlasti nepotrebne stvari
STALNE ZVEZE: kitajski hrček, pomladanski hrček, zlati hrček
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. hŕčak, slovaš. chrček < pslov. *xъrčьkъ, glej ↑hrkati - več ...
Število zadetkov: 75