Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
Avgustus -t(us)a m osebno lastno ime Avgust: Ceſſar Auguſtus im. ed. je skushal perpravit venu nepravizhnu, inu greshnu dellu Demetria Rimskiga Gospuda ǀ Augustus im. ed. pak je djal, de tu nar nuznishi je zhloveku, kadar ti drugi ga shtimajo, inu zhastè ǀ od Ceſaria Auguſta rod. ed. ſe bere ǀ kadar Marcus Antoninus je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta rod. ed. Iudiusa Rimskimu folku ǀ Ceſſariza Livia Ceſſaria Auguſta rod. ed. shena ǀ Je edn mislil koku bi on mogal na kratkem eno veliko zhaſt, inu hualo dati Ceſſarju Auguſtusu daj. ed. ǀ zhudnu, inu lushtnu je bilu vidit, kadar Ceſarja Mark Antona shtirinaiſt levu; Ceſarja Augusta tož. ed. shtirideſset Slonu … po Rimi ſo te Ceſarje pelali 1. Oktaviján Avgúst, lat. Octāviānus Augustus, rimski cesar (27 pr. Kr.–14. po Kr.), vnuk Julija Cezarja 2. Gáj Júlij Avgúst, lat. Caius Iulius Augustus, rimski cesar (42–38 pr. Kr.)
Svetokriški
častiti -im nedov. častiti: nihdar nebom nehal G. Boga zhastiti nedol. inu hualiti ǀ v' tej vishi ſe ima G. Bug v' ſvoj hishi zhaſtit nedol., inu molit ǀ vy imate mene zkaſtiti nedol. ǀ hozhe, de sonzhna, inu Nebeska ſvetloba njega prideo zhaſtiti namen. ǀ v' zhaſſih T. S. Rus. T. spreimim, zhaſtim 1. ed., ali molim ǀ En dober Syn is ſerza zhaſti 3. ed. ſvoiga Ozheta ǀ ſe Boga boij, brumnu, inu pravizhnu shivj, inu vſelej Boga zhastj 3. ed. ǀ ſposna pravizo Boshijo, inu zhasti 3. ed. letò ǀ V' imeni vſyh Karshenikou zhiaſtj 3. ed., inu huali Mario Divizo Dionyſius Areopagita ǀ vſtane, inu leshje Boga nesahvali, inu nezhestj +3. ed. ǀ kateri G. Baga ozheta vashiga Nebeskiga lubite, inu zhaſtite 2. mn. ǀ je preſilnu Bogu dopadezha ta molitviza, kir vſe Try SS. Pershone ſe zhaſtè 3. mn. ǀ Svesde s'ſvoimij gorèzhmy jesikomy zhastè 3. mn. muzh tiga Vſigamogozhiga ǀ satorai ſe veſselè Angeli, inu G. Bogà zheſtè 3. mn., inu hualio ǀ shlishish, inu samerkash, de tebe zheſte 3. mn., inu hualio ǀ vender ga nelubio, ga nezheſtè +3. mn., inu nemolio ǀ nesludiai, inu neshentovai, ampak Boga zhaſti vel. 2. ed. s' tvojm jeſikam ǀ hudizh pravi nezheſti +vel. 2. ed. Boga, ampak preklinai ǀ hualimo tedaj, inu zhaſtimo vel. 1. mn. bres vſiga konza G. Boga ǀ Molite, zhastite vel. 2. mn., inu hualite Tu S. Rus. T: ǀ li zastite vel. 2. mn., inu hualite Mario Divizo ǀ sakaj nej ſi zhastil del. ed. m taistiga Boga, kateri sa tuoio vola s'Nebes je na semlo prishal ǀ tebe v'Nebeſsih lubila, zhaſtila del. ed. ž, inu hualila ǀ je Christuſa zhastila del. ed. ž rekozh ǀ Sta bila taku napolnena troshta nebeskiga … de od veliziga veſſelja ſò bila samaknena, inu cello nuzh ſò G. Boga ſa leto gnado zhaſtila del. dv. m, inu hualila ǀ vſy ſo njega ſa tiga nermogozhnishiga krajla, inu Goſpuda zhaſtili del. mn. m ǀ pres vſiga konza ſo njega zhastili del. mn. m ǀ v' tvojm tovarshtvi G. Boga zheſtili del. mn. m, inu lubili ǀ de bi vener s' vſo andohtio, inu pohleunoſtio Taiſtu nezhaſtili +del. mn. m, inu nemolili ǀ Vſe njegove koshize ſo G. Boga zhaſtile del. mn. ž ǀ na vuſs glaſs ſo Christuſa zheſtile del. mn. ž Zapisi, ki kažejo na če-, lahko izkazujejo prehod nenaglašenega a za palatalom v e, lahko pa so pričakovani refleks pslovan. *čьsti̋ti brez vpliva samostalnika *čь̏stь > sloven. čȃst, prim. → češčen poleg → čaščen.
Svetokriški
čuden -dna prid. čudežen, čudovit: zhuden im. ed. m je bil vni majhini glash, v'kateriga Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu s'vſemij svesdamij, inu Planèti ǀ zhudna im. ed. ž je bila mana sa vola nje ſlatkusti ǀ zhudna im. ed. ž gvishnu je bila shiba Mojseſsava ǀ Zvdna im. ed. ž, inu grosovitna reizh meni naprei pride ǀ Rojstvu Iesuſa Christuſa je bilu zhudnu im. ed. s ǀ od taiſtiga zhudniga rod. ed. m Pilda govorj ǀ Procopius pak pishe od ene zhudne rod. ed. ž, inu ſtrashne kuge ǀ Christus je bil prishal h'unimu zhudnimu daj. ed. m vejeriu ǀ je vidil en zhuden tož. ed. m lep peld ǀ videozh taisti zhudni tož. ed. m dol. zholn ǀ Masnik sbolij, inu eno zhudno tož. ed. ž bolesan ima ǀ bomo enu zhudnu, inu lubeſnivu tož. ed. s prikaſajne vidili ǀ v'silnu zhudni mest. ed. ž podobi ǀ per taiſti sadni zhudni mest. ed. ž vezhery ǀ s'ſvojo zhudno or. ed. ž lepoto s'Nebes na ſemlo ga je potegnila ǀ Prèd taisto zhudno or. ed. ž, inu S: Skrinjo, ſo bijshali ti ſaurashniki ǀ s' ſvojo zkudno or. ed. ž laſtnuſtio, inu mozhio tej ſemli pomagaio ǀ nej li drugiſe zhudio nad tem zhudnim or. ed. s drjveſsam tiga lebna ǀ zhudne im. mn. ž svesde ſe ſo vidile ǀ Sodbe, inu djaina Boshie ſo taku zudne im. mn. ž ǀ pod bodobo shtiryh zhudnih rod. mn. shivali ǀ lepe, zhudne tož. mn. ž, inu nuzne rizhy bodo vidili ǀ zhudna tož. mn. s jmena, inu podobe ſam ſebi da ǀ na vneh zhudnih mest. mn. lujtrah mu ſe je bil perkasal primer.> veliku zhudniſhi im. ed. m je ta S: Sacrament ǀ zhudniſhi im. ed. ž je ta S. Misa ǀ zhudnishi rod. ed. ž ſkriunusti nej na ſvèjtu, kakor je S. Rus. T. ǀ she zhudnishi rod. ed. ž nature je ta zhloveski jeſik ǀ Ali vener zhudnishi rizhij im. mn. ž na danashnu v'Nebuhojejne ſe ſo godile ǀ Chriſtuſaue goſtorie ſò bile veliku zhudnishi im. mn. ž, inu shlahtnishi, kakor Ceſſaria Auguſta ǀ obedn Svetnik nej vekshi, inu zhudnishi tož. mn. m Mirakelne dopernashal kakor Nash S. Miklaush presež.> danaſhhi dan nar zhudnjshi im. ed. m je imenuan ǀ ta nar zhudnishi im. ed. m je ta S: Sacrament ǀ bote sposnali de ta nar zhudnishi im. ed. ž skriunust Boshja bo ǀ kaj s' ena rejzh je na ſvejtu tanarſtarishi … nar zhudnishi im. ed. ž, inu nar lepshi ǀ Ta nar zhudnishi im. ed. s je morjè ǀ kateru dellu Boshje je tu nerzhudnishi im. ed. s ǀ nad tem nar ſveteſhim inu zhudniſhim or. ed. m S. Sacramentu
Svetokriški
dati dam dov. dati: Kruha nej ſi hotel dati nedol. ǀ to reſnizo nam je hotel dat nedol. saſtopit s. Duh ǀ vam dam 1. ed. ta beli popir ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh mu almoshno dash 2. ed. ǀ nej sadosti de drugim pohushajne nedash +2. ed. ǀ Kar Bogu shlishi tu Bogu nadash +2. ed. ǀ neſsaj mu da 3. ed. ta cent denaru ǀ kakor ta roſha dà 3. ed. mèd zhebellam ǀ Leta Catharini prou dâ 3. ed. ǀ ona je ſvojga ſijnu skrila, inu ga neda +3. ed. skuhat, inu snejsti ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo, ni s'djanam pohushajna nedà +3. ed. ǀ Bogu ſe samiri, de nedá +3. ed. njemu ſvoi Sveti shegen ǀ ona nej k' obenimu nuzu, ſadu dobriga nadà +3. ed. ǀ ſe sglihata, roko ſi data 3. dv., de hozheta priatela biti ǀ ſvejt, inu hudizh pak ga ogolufata, inu druſiga njemu nedaſta +3. dv. ampak reve, inu shaloſt ǀ damo 1. mn. perloshnoſt ǀ vy pak ym date 2. mn. nekatere groshe ǀ vasho Hzher moshu daste 2. mn. ǀ obene huale mu nedate +2. mn. ǀ inu ſcepter v'roko mu dadò 3. mn. ǀ pignole ym dado 3. mn. jejſti ǀ ali pak manshi mirro dadè 3. mn. ǀ kateri taku shkodliue navuke dajò 3. mn., inu zhloveka sapeleio ǀ nashi vinogradi nam deſſetine nedadò +3. mn. ǀ spodobne zhaſti, inu huale S. Rus. T. nedado +3. mn. ǀ njemu neda do +3. mn. vekshi urednosti ǀ ſerze dadoſi 3. mn.+ sa volo Boshio vſe martre preſtati ǀ daj vel. 2. ed. nam kruhika ǀ dai vel. 2. ed. meni tvoio S. gnado ǀ Bug ti nedai +vel. 2. ed. jutrishniga dneua dozhakat ǀ nedaj +vel. 2. ed. Bug, de bi drugazhi od Marie Matere Boshje miſlili ǀ daimi vel. 2. ed.+ meſſa ǀ aku edn ti vſame ioppo, daimu vel. 2. ed.+ she plaish ǀ Dainam vel. 2. ed.+ tedaj polovizo tvoje shaloſti ǀ Bug tebi dej vel. 2. ed. ſrezho ǀ Vſe lete ſi vſhe enkrat v'nasho oblast dal, dei vel. 2. ed. tedaj nam tudi, lete, kateri ſo tudi shiveli, kakor ony ǀ Vſimimo tedaj Ceſſarju leto hualo, ter daimo vel. 1. mn. jo Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU ǀ Veſſelimoſe, inu zhaſt dajmu vel. 1. mn. Bogu ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna ǀ dejte vel. 2. mn. y en dober ſvit ǀ Nikar nedaite +vel. 2. mn. S. Rus. T. enimu katiri je hudoben kakor en peſſ ǀ njemu je bil ta leben dal del. ed. m ǀ obeniga lona ne bo dall del. ed. m ǀ Gospud Bug vam je bil dau del. ed. m tiga Synu ǀ jeſt bi nedal +del. ed. m zhes pet vinariu sa leto kravizo ǀ Synvu ſi bila imè dalla del. ed. ž Ruben ǀ je bila dala del. ed. ž tulikajn blaga ǀ Vsaketera deshela po ſvojm jeſiku je Bogu imè data del. ed. ž ǀ meni drugiga bi nadala +del. ed. ž temuzh en ſam guant ǀ kadar moja dusha bo prishla iskat tu moje greshnu truplu na ſodni dan, de bi raitingo dalu del. ed. s od ſvojga lebna ǀ njegovu truplu en lep duh je od ſebe dallu del. ed. s ǀ S. Iogri nam ſo en exempel dali del. mn. m ǀ ſmò radi almoshno dalli del. mn. m ǀ petleriu pak de bi imel od sheie umreti bi ene kapelze nedali +del. mn. m ǀ taku de bi ſe njemu kriviza godilla, kadar bi njemu libre nedalli +del. mn. m ǀ Aron je menil de shene nihdar nebodo pervolile, inu nijh slatù dallè del. mn. ž … ali k'zhastu tiga Malika prezei ſo dalle del. mn. ž ǀ de s'vashim truplom nebote drugim pohushajna dale del. mn. ž dati se pustiti se: ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà +3. ed. vezh vun potegnit čez dati predati, izročiti: Judom ga zhes dash 2. ed., de ga bodo krishali ǀ Christus poprej glavo doli perpogne, inu potle dusho zhes da 3. ed. ǀ vidimo, de poprej dusho zhes dadò 3. mn., inu ſhe li kadar vmerjò ǀ Rihtnim hlapzom yh zhes dadò 3. mn. ǀ puſtimo hudizham kar Bug ym je zhes dall del. ed. m ǀ kadar bi tebe tvoja Goſpoiska Rabelnu zhes dalla del. ed. ž ǀ vas bodo Angelzi, inu Svetniki sapuſtili, inu tem smerdlivem hudizkom zhes dalli del. mn. m nah dati popustiti, biti popustljiv, prizanašati: en hishni Gospodar imà s'ſvojo sheno shiveti, lubit, poterplejne imeti, inu nah dati nedol. ǀ k' ſnaminu de groſovitnoſt tyh marter bo nag dalla del. ed. ž ǀ kadar uode ſo bile nah dalle del. mn. ž, ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie noter dati navesti, nakazati: Noter da 3. ed. Iſmaelu de Iſaka ie vuzhil malikovati ǀ hude miſli mu noterda 3. ed. ǀ vſe tu vam noter da 3. ed. Hudizh ǀ Ali Bug ſe vsmilij zhes Iosepha, inu njegovim bratom noter da 3. ed. to miſsu, de onij ſo bilij njega is shterne isulekli rajtingo dati položiti račun, odgovarjati: kadar imajo rajtingo Bogu pred ſpovednikam dati nedol. ǀ Tudi vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati nedol., od tajste premajhine mire, inu vage s'katerimi ſte ludy goluffali ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna slovo dati slovo dati, odsloviti: je urshoh imela taiſtom slavu dati nedol. ǀ mu ſapovei de ima ſlavu s'hishe taiſti ſvoij priatelzi dati nedol. ǀ hitru mu ſlavu da 3. ed. ǀ ſo ga proſsili de bi taisti loterzi Slavu dal del. ed. m ǀ bote ſlavu dali del. mn. m tej vashi priatelzi srce dati opogumiti: ſerze da 3. ed. ſvojm, Iogrom, Kateri tudi polovizo od shalosti, inu ſtraha martvi ſo bily ǀ gdu menite Nem. Nem. de je bil tako muzh, inu ſerze dal del. ed. m Chriſtuſu vshe polovizo mertvimu ǀ Gdu je bil dal serze del. ed. m, inu muzh tej zartani Gospej Iudit ven se dati predstaviti se (za nekoga drugega), izdati se: sa tiga volo ſe vun dà 3. ed. sa nje ſtriza ǀ Se vun dadò 3. mn. ſa tu kar nejſo, de li ludje ogolufaio, inu dobizhik imaio ǀ ie enkrat dial Iudom, kateri ſe ſo zhudili de Chriſtus Se ie ſa boga vun dal del. ed. m vero dati verjeti: takorshnem nimamo vere dati nedol., ter cilu yh imenuie norze, kateri hozheo is Svejsd prerokouati ǀ zhe meni nhzhete vero dati nedol., vſaj Resnizi Nebeſhki, Chriſtuſu Ieſuſu bote mogli veruati ǀ Beſsedam S. Blasha ſte vero dale del. mn. ž
Svetokriški
flisno prisl. marljivo, goreče, vestno: satorai treba fliſſnu pred ſpuvidio vejſt ſprashuati ǀ fliſſnu je poberala po nyvi tu klaſovie ǀ kadar sgubè en toler, en rajnish, shalujejo, ga fliſsnu yshzheio ǀ Vahtarij ſo vſelei fliſnu gledali primer.> zhe fliſſnishi edn ſe perpravi tu S. Rus. T. prejeti vekshi gnado od G. Boga praime presež.> yszhite ner fliſsnishi zhednoſt, pamet, bogorodnoſt, inu dobruto, ter Bug vam bo pomagal, de vſe tu drugu vam bo pervershenu → flisen
Svetokriški
greh -a m greh: Bug, inu greh im. ed. pod eno ſtreho prebivat nemorio ǀ niemu lehak, inu nikar teshak grèh im. ed. ſe sdy ǀ aku ta grah im. ed. v' naſhim ſerzu prebiua ǀ ti ſe tulikain ne boijsh greha rod. ed., kateri to vezhno ſmert duſhi perneſe ǀ kadar edn ga bres neglauniga greha rod. ed. vshje, mu perneſe ta vezhni leben ǀ s'mozhnimi ketenami ſim h'grehu daj. ed. perveſan ǀ moje ſerze ſe je k'grehu daj. ed. peraslu ǀ kadarkulj ta zhlovik en ſmertni greh tož. ed. doperneſse od G: Buga ſe lozhi ǀ gledai de nebosh v'greh tož. ed. padil ǀ rejs ſim pregreshil, sposnam moj hreh tož. ed. ǀ 30 lejt v'ſmertnim grehu mest. ed. ſi shivil ǀ tuoja mati je tebe v'grehu mest. ed. spozhela, inu porodila ǀ ena pershona ſe najde de v'grehi mest. ed., inu v'lushti shivy ǀ Bug pred greham or. ed. je bil njega obvarval ǀ kakor en teshak kamen mojo volo s'greham or. ed. tlazhi ǀ ſam ſebe pred grehom or. ed. je bil obuarual ǀ ony cell ſvejt s'grehom or. ed., inu njeh hudobio napolnio ǀ she nej ſo ludje sa ta dua greha tož. dv. snali ǀ grehi im. mn. to vezhno ſmert perneſò ǀ tvòij grehy im. mn. ſe tebi maihini vidio ǀ v'nashyh ſerzoh ty grehij im. mn. bodo prebivali ǀ mene tudi grevaio moj grehj im. mn. ǀ odpushajne vaſhih grehou rod. mn. bodete doſegli ǀ na tuoij dushi pak stu tadlu, inu grehu rod. mn. imash ǀ de bode vaſs rejſhil od grehau rod. mn. ǀ vezhi dell ludy s' mladosti ſe grehom daj. mn. podadè ǀ Preoberni ſe h' Gospudu, inu poſti od hrehou rod. mn. ǀ Christus je sa naſhe grehe tož. mn. ſvojo S: Rèshno krij prelil ǀ je bil meni vſe moje grehè tož. mn. odpuſtil ǀ ſe gredo ſpovedat, hrevingo imaio zhes ſvoje grege tož. mn. ǀ dekelze v'ſramato, inu v'grehe tož. mn. perpravish ǀ v' teh grehah mest. mn. ſe najdejo ǀ shivish vſe skusi v'grehah mest. mn. ǀ Ie rejſs de sdaj v'grehoh mest. mn. shivim ǀ Smerdezha, inu negnuſna v'greheh mest. mn. je leshala ǀ Ti David shiher spish en zhaſs v' grehih mest. mn., katere ſi ſazhel tribat ǀ je hotel try velike greshnike v' teh gregah mest. mn. sapopadene preoberniti ǀ de bi ne napolnil mero, ali vago s' ſvojmi grehi or. mn. ǀ s'ſvoymi grehy or. mn. ſo ga martrali ǀ s'nyh oſtudnimi grehamij or. mn. neuredni ſe ſturè gnado S. Duha prejeti ǀ je vſhe mero, inu vago taku napolnil s' grehami or. mn. ǀ ſi tuoio dusho vmadeshela vezhkrat s'timy ſmertnimi grehamy or. mn. ǀ to moio britko martro taushentkrat s'tvojmi grehomi or. mn. ſi ponovil ǀ ta kateri s' velikimy grehomy or. mn. je obdan mutasti greh pederastija: Calvin, kateriga v' tem meſti Noiona shiviga ſò imeli ſeshgati, dokler je bilu njemu svishanu de ta mutaski tož. ed. m dol. negnusni greh je tribal Zapisi s vzglasnim h- izkazujejo kraš. izgovor g kot γ, zapisi z -g(-) v korenskem izglasju so hiperkorektni. Zvezo mutasti greh (navedeni zapis s tiskarsko pomoto k namesto t je iz IV, 18), semantično motivirano kot ‛greh, o katerem se ne govori’, navaja Slovar slovenskega knjižnega jezika II, 882.
Svetokriški
hudoben -bna prid. hudoben: Nikar nedaite S. Rus. T. enimu katiri je hudoben im. ed. m kakor en peſſ ǀ Abel je nedolshin, Cain je hudobin im. ed. m ǀ ta hudobni im. ed. m dol. Herodesh, je bil sturil svesat S. Petra ǀ Kakor je skuſila una hudobna im. ed. ž shena ǀ Ah hudobnu im. ed. s takorshnu ſerze ǀ pishe S. Mattheush od eniga hudobniga rod. ed. m, inu maluvredniga hlapza ǀ Zhe ſi pregreshil is tvoje hudobne rod. ed. ž ſamovolnoſti ǀ sa volo njega hudobniga rod. ed. s, inu hreshniga shulejnia ǀ taku ſe tudi sgodj temu hudobnimu daj. ed. m ǀ je imel en taku hodoben tož. ed. m jeſik ǀ nehajte ſe tulikain jesiti zhes tiga hudobniga tož. ed. m ži. Caina ǀ eno taku hudobno tož. ed. ž, jeſizhno, tagatno, inu ſtrupeno sheno je prenashal ǀ en takorshen zhlovek enu greshnu hudobnu tož. ed. s ſerze imà ǀ s' ſvojm hudobnim or. ed. m ieſikom ǀ s' ſvojo hudobno or. ed. ž sheno Xantippio ǀ Tista dua hudobna im. dv. m stariza … ſama sta poſsuta bilà ǀ ti hudobni im. mn. m bratje nej ſo to veliko lubesen Iosephavo hoteli sposnati ǀ vuzhite ſe vij hudobnij im. mn. m s'shkodo teh drugih nehati ǀ Ah hudobne im. mn. ž muhe ǀ ſe najde tulikain hudobnih rod. mn. ludy ǀ je bilu veliku hodobnyh rod. mn. terdouratnyh Ajdjou perteklu ǀ bom rekal tem hudobnem daj. mn. greshnikom ǀ Tem hudobnim daj. mn. letu kar nej obeden greh ſe ym je sdelu de je ena velika pregreha ǀ Chriſtus je enkrat kregal, inu sfaril te hudobne tož. mn. m Iude ǀ gdu je poſtavil, inu smeshal te hudobne tož. mn. m, s' dobrimy, te greshne s'pravizhnimy ǀ nejſte dershali s'unimij hudobnimi or. mn. primer.> Zhe hudobnishi im. ed. m je ta zhlovik, hushi ſodi, inu govory ad teh drugih ǀ nei ſim obeniga hudobnishiga rod. ed. m mogal naiti ǀ ony ſe nepobulshaio ampak ſhe hudobniſhi im. mn. m rataio ǀ nej bilu na semli hudobnishih rod. mn. ludy kakor ſo bili Egyptiery presež.> Gdu ie bil Faraon? ta nar hudobnishi im. ed. m zhloviK tiga ſvejta ǀ tiga nerhudobnishiga tož. ed. m ži., inu greshniſhiga zhloveka ſo neuſmilenu martrali ǀ Vy pak nar hudobnishi im. mn. m ſte v'Prasnik bily ǀ v' rokah ſvojh ner hudobnishi rod. mn. ſaurashnikou
Svetokriški
Iskarijot(a) -ta m osebno lastno ime Iškarijot: raven njega ta faratarski Iudesh Iskariot im. ed. ſijdi ǀ kakor en drugi Iudash Iſkariot im. ed. pravi ǀ Polè Iudesh iskariot im. ed. ie vſhje prishal s'eno veliko companio sholneriou ǀ kadar Judje je bil perpelal Jskariot im. ed. v' ta Vert Gezemani ǀ kakor Iudas Iskariota im. ed., kateri je bil prishal k'Chriſtuſu ǀ nezh negovori, ad Judesha Iskariota rod. ed., kateri je bil na miloſti boshy zagal ǀ Od Judesha Iskoriota rod. ed. ǀ Iskariotu daj. ed. sa volo njegove prevelike pregreha trebuh po ſredi na dvuje ſe je bil reſpozhil ǀ kadar tiga duanajſtiga Jogra Iskariota tož. ed. je bila sgubila ǀ G. Bug je bil is ſtola Apoſtolishkiga suergil tiga greshniga Jskariota tož. ed. ǀ s'Iudesham Iskariotam or. ed. dò vekoma bodo v'pakli goreli ǀ velik Iskariotou rod. mn. na ſemli se najde ǀ kulikajn takorshneh Iskariotu rod. mn. bi vidili k' S. Rus. T. perblishat → Iškarijot
Svetokriški
izvirati -a nedov. izvirati: try ſtudenizi ſo bily sazheli s' noviga ſverat nedol. ǀ en novi ſtudeniz bliſi te Betlehemske ſhtalize je bil ſazhel sverat nedol. ǀ ſe zhudio nad tem ſtudenizu kateri s'Paradiſha ſvera 3. ed., inu vus Egijpt resfrisha ǀ is terde skale ſturij de frishna ſlatka voda ſvera 3. ed. ǀ Iest pak ſe zhudim, de s'S. Rus. T. svera 3. ed. ta S: Sacrament ǀ sakj is ſamiga verha tiga viſſokiga hriba Parnaſſa ſuera 3. ed. ǀ s'nje sveraio 3. mn. vaſhi troshti ǀ oblizhe Boshje, is katiriga ſveraio 3. mn. vſy troshti nebeski ǀ is kateriga ſverajo 3. mn. shtery shlahtni ſtudenizi ǀ Ta ror, ta studeniz, te toplize sverajo 3. mn. s'desne strani, ja ſi ſamiga serza Chriſtuſa Iesuſa ǀ is tiga je ſveral del. ed. m en ſtudeniz ǀ v' taiſtem kamenu, is kateriga je vojle ſveralu del. ed. s ǀ s'studenizu olje, inu med je sveralu del. ed. s ǀ is tiga bodo ſverali del. mn. m ſtudenizi takorshne slatkuſti, inu veſſelja
Svetokriški
jagnje -ta s jagnje: Jeſt ſim taiſtu nedolshnu Jagne im. ed. ǀ tu Iagne im. ed. Boshije … ſe perkashe v'taki zhudni podobi ǀ S. Karsnik Ioannes pravi de je tu Iagnie im. ed. Boshje ǀ Ta je tuistu velikunozhnu Iagnè im. ed. ǀ v' kryvi tiga Jagneta rod. ed. ǀ ſe potſtopish vshiti S. Rus. T. Iagneta rod. ed. Boshjga Chriſtuſa JESUſA ǀ Drugikrat ſe pergliha enimu krotkimu Iagnetu daj. ed. ǀ Pogledajte letu velikanozhnu Jagne tož. ed., pezhenu, s' ogniam te lubesni ǀ offrujemo tu pravu Iagne tož. ed. Boshje Christuſa Iesuſa ǀ 24 krajlou ſo bili na ſvoje kolena, inu oblizha padli pred Jagnatam or. ed. Boshym ǀ so G: Bogu offruali, vole, telleta, kashtrune, inu jagneta tož. mn. ǀ najde jagnata tož. mn. bliſu ſvoje jame, ſe yh nedotakne
Svetokriški
jast mene zaim. jaz: jeſt im. ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ Iest im. ſim Bug kateri nihdar ſe nepreminim ǀ Ieſt im. menem de vſhe sadosti ſo shlishali ǀ Svejt vpye, eſt im. doli iamlem: meſſu vpye, jeſt im. umadeshem ǀ jeſtimam im.+ eno teshko praudo ǀ kaj tedaj hozhesh od mene rod. ǀ raunu leto resnizo bodo danaſs od me rod. shlishali ǀ obeden nijma meni daj. samirit ǀ pustite li meni daj. skarbejti ǀ pouerni ſe ſupet k'meni daj., te pohleunu proſsim ǀ podeli danaſſ menei daj. tvojo S. gnado ǀ O Pater, koku nemi daj. hudu h' ſerzi prihaia ǀ odgovori ta bolni, kaj mi daj. govorite od molitvi, jest obene nesnam ǀ letu ne bo mene tož. prestrashilu ǀ Iest grem, de bi ſe kateri v'mene tož. ſalubil ǀ pojdem sa vejtram kamkuli me tož. poneſse ǀ Kadar vij ste bil predme +tož. pokleknil ǀ ony ſo vshe try dny per meni mest. oſtali ǀ moje ſerze ſe v'meni mest. joka ǀ pred mano or. ſte tu ſturili ǀ te pohleunu proſsim ſturj ſupet myr is manò or. ǀ n'hozhete eno ſamo vro s'mano or. zhuti ǀ Taku ſmano +or. rejd sklene Vuzhenik ǀ shiher smano +or. greſte ǀ hodi samanò +or. jest hozhem tebi poKsat tuojo ſestrizhno Glas e v imenovalniški obliki je nastal iz kratkega a po preglasu za palatalnim j-; izglasni -t je pristopil iz fonetičnih razlogov, podobno kot v nem. Obst < srvnem. obeʒ.
Svetokriški
Joanez -a m osebno lastno ime Janez: je vidil S. Joannes im. ed. v' Rosodivejni ǀ kateriga zheulou jermene S. Ioannes im. ed. Kersnik nej bil ureden odvesat ǀ Ioannes im. ed. Gualbertus ta je bil en pravi karshenik ǀ Ioannes Aretinus im. ed. piſſe De ena Matti je imela ſvojga ſijnu bolniga ǀ Ioannes im. ed. de Fano pishe od duejh Franciſcaneriu ǀ pravi ta Vuzheni Joannes im. ed. Gerſon ǀ Joannes im. ed. Rheatinus vſak dann s'veliko andohtio je S. Masho shlishal ǀ ſe nemore prezhudjt Polj. Ioannes im. ed. Pineda nad to nesrezheno dobruto ǀ Ioannes im. ed. Baptista Vitellius pishe ǀ Joannes im. ed. Climacus Kloshter, semelsku Nebo imenuje ǀ tudi S. Joannes Damaſcenus im. ed. je bil veliko lubeſan od Mariæ Divize prejel ǀ Judje ſo shlishali velike rezhy od S. Joanneſa rod. ed. ǀ Na rojstveni prasnik S. Joannesa rod. ed. Karstnika ǀ ſe bere od Pater Joaneſa rod. ed. de Parma Generala Naſhiga Ordna ǀ Od te bogaboyezhe Mattere S. Ioanneſa rod. ed. Gerſona ſe tudi bere ǀ Nezh naporezhem od S. Catharine Senenſis, inu od Ioannesa rod. ed. de Alvernia ǀ prepovesh Joanneſu daj. ed., de nimà sapiſſat kar je vidil ǀ je bila sapovedala Papeshu Joannesu daj. ed. XXII ǀ Chriſtus v'silnu zhudni podobi ſe je bil prikasal S: Ioannesu daj. ed. ǀ Mashniki ſo bily poslali Levite k' Joanneſſu daj. ed. Kerſtniku ǀ Sholnery ſo premagali, inu pobili Joanneſa tož. ed. Trinoha ǀ ſapovej Joannesa tož. ed. v'jezho diati ǀ poklizal ie bil Ioanneſa tož. ed., kateri je bil Diviza ǀ kaj je Syn Boshi govuril od ſvoja S. Rus. T. per S. Joanneſu mest. ed. na 6. polj. ǀ per S. Ioanneſu mest. ed. na 12. polj. ǀ Ta Vſmileni Iesus govorij per S: Ioanneſsu mest. ed. ǀ En lep exempel inu navuk vſy imamo nad S. Joanneſam or. ed. ǀ vaſs proſſim s' S. Joannesam or. ed. 1. Sv. Jánez, lat. V Ioannes, gr. Ἰωάννης, evangelist; → Janez 2. Sv. Jánez Krstník (SP Mt 3,1) 3. → Gvalbertus 4. Neki Jánez iz Arezza 5. Neki Jánez iz Rieta 6. → Gerson 8. Jánez iz Pinéde (1558–1637), jezuit in filozof 9. Jánez iz Párme (1209–89), glavni predstojnik minoritov 10. → Vitelius 11. Janez XXII., papež (1316–34) 12. → Boterus 13. → Klimakus; 14. → Damascenus 15. → Mancius
Svetokriški
kateri -a zaim. kateri: po beſsedah uniga, kateri im. ed. m je djal ǀ kakor uni vouk, katiri im. ed. m je vidil eniga krulaviga osla ǀ je teshku enimu piſsat katerj im. ed. m nihdar nej perya v'roki imel ǀ Nej mogozhe de bi edn ta S. myr imel, katiric im. ed. m Boshj sapuvidi ſe ſuper ſtavi ǀ kateribo im. ed. m+ ta S. kruh jejdil, inu tu s: Vinu pijl ǀ Od eniga drusiga pishe, keteri im. ed. m v'ſauroshtvi, inu v'boij je shivil ǀ poshle tozho, katera im. ed. ž vſe nijve, inu vinograde pobije ǀ ſe shiher morio perglihat taiſti Kazhi Hidra imenovana, katira im. ed. ž je imela ſedem glau ǀ ſvoie grehe ne premisli, ampak na greh taiste gleda, katèra im. ed. ž je veliku nedolshnishi ǀ kakor vasha parua Mati Eua; katerà im. ed. ž, po tem kir en dober zhaſs je s'kazho govorila, gre prezej, yskat tu prepovedano drivu ǀ naſha dobra della enu zhiſtu slatu rataio, im. ed. s kateru do vekoma nashe dushe bo ziralu v'Nebeſhih ǀ beſſeda pride od tiga imena, Jubal, katiru im. ed. s imè hozhe rezhi odpuszhaine ǀ ta stari ſimeon, od kateriga rod. ed. m stoij piſsanu ǀ tu vezhnu fardamaine vniga Firshta, od katiriga rod. ed. m ſe bere v' shpegli teh Exempelnou ǀ Nezh bulshi nej bil Ceſar Heraclius od Kteriga rod. ed. m piſhe Baronius ǀ vej s' en naglauni greh, kitiriga rod. ed. m ſe nej spovedal ǀ MARIO Divizo S. Ambrosh pergliha taiſtimu nuznimu, inu vſmilenimu oblaku, is kairiga rod. ed. m vſe gnade boshje na semlo nam kapleio ǀ od ktateriga rod. ed. m pravi S. piſsmu ǀ pade v'eno teshko, negnusno boleſan, od katere rod. ed. ž obeden Arzat ga nemore rejshiti ǀ poſodo, s'katere rod. ed. ž ſo hoteli vodo pyti ǀ ſlatkuſt, od katire rod. ed. ž David je djal ǀ letukaj je dobra pasha sa shivino, ketere rod. ed. ž veliku imamo ǀ pudejo v'ſvoje truplu, od katiriga rod. ed. s nihdar vezh se nebodò lozhile ǀ ſe neboijsh G. Boga, katerimu daj. ed. m tulikajkrat ſi njemu nepokoren ǀ netroſhtaite ſe, àmpak od hudizha, katerimu daj. ed. m ſte prasnuvali ǀ S: Peter, katerjmu daj. ed. m je bil kluzhe Nebishke dal ǀ jeſt ſim en karshenik, katirimu daj. ed. m je prepovedanu yskati maszhovaine ǀ h'katerimu daj. ed. m ſte ner ble nagnene ǀ Svèt bil, Kakor je bil S. Stephan, Kterimu daj. ed. m Nebeſsa ſe ſo bila odperla ǀ ſe bere per s. Matteuſhu od uniga s'boshijm shlakam vudarieniga, k'tererimu daj. ed. m je Christus djal ǀ k'tej Nebeſhki vezherij, h'kateri daj. ed. ž krajl Nebeshki ijh vabi ǀ Je bil Angel Gabriel od Bogâ poſlan v'venu meſtu v' Galilei, katerimu daj. ed. s je imè Nazareth ǀ sa volo greha kateriga tož. ed. m ſi ti ſturil ǀ nemaraio sa shpot v'kateriga tož. ed. m tu presheshtvu ijh perpravi ǀ ſim bral od Philoſopha Anaxersa, katiriga tož. ed. m Saurashniki ſo bily vlovili ǀ shivi po sapuvidi, katero tož. ed. ž Mahomet v'ſvojm Alharanu ſapiſano je pustil ǀ nemaraio sa bolesan v'katero tož. ed. ž ijh pijanstvu, inu loteria perpravi ǀ pujdem ſam veno nesnano deshelo, nakatiro +tož. ed. ž nikuli nej ſim hotel mislit ǀ Perkasajne, kateru tož. ed. s je vidil S. Ioannes v'Resodiuejnu ǀ Kakor enu morie, v'Kateru tož. ed. s vſi studenici, inu potoKi tezheo ǀ Kmet jej kruh, inu pye vinu, katiru tož. ed. s s' ſvojo roko ſi perdella ǀ Ta nar zhudnishi je morjè koteru tož. ed. s obeden sgruntat nemore ǀ ta shegnani kelik je lisal v'katerem mest. ed. m ta S. Reshna krij je bila ǀ G: Boga shtimamo, inu lubimo, v'katerim mest. ed. m vſe kar nuzniga, inu dobriga imamo ǀ bi sazhel vprashat v' katirem mest. ed. m glaſſi je ſtrup ǀ Altar je shegnan, na katirim mest. ed. m Bug prebiua ǀ ſe polsdignit do ſamiga Trona, ali ſtola, v' kateram mest. ed. m ſidy Sama Sveta TROYZA ǀ vſame kelih vun v' keterem mest. ed. m ſe hranio ſveti ublati ǀ dusha, v'kateri mest. ed. ž strah Boshij ſe najde ǀ ſmert je ena nuzh, v'katiri mest. ed. ž per pokoju ty mertvi pozhivajo ǀ ena shula ù kitere mest. ed. ž vſi vuki ſe sapopadeio ǀ je vidil perpraulenu taistu mejstu v'katerem mest. ed. s je imel ohzet raunati s'to zhlovesko naturo ǀ otrok v' taistim trupli, v'katerim mest. ed. s je bil spozhet, je bil tudi pokopan ǀ krajleustvu u'katerim mest. ed. s gospodari ta greh ǀ nam je perpravil ta s: kruh pod katerem or. ed. m stoij skritu tu S. Rus. T. ǀ taiſti krish bo kluzh is katirem or. ed. m bom odperl urata Nebeska ǀ poshlushaite ta exempel, s' katirim or. ed. m tudi sklenem ǀ Ta je taisti Nebeſhki kruh, s'katerim or. ed. m Elias ſe je shpishal ǀ ruto s' katiro or. ed. ž Judy ſo bily shpotliu oblizhe Chriſtuſau sakrili ǀ arznio, s'Katero or. ed. ž naſs osdravij ǀ oroshje, s'katerem or. ed. s bote lahku premagali vaſhe skriune ſaurashnike ǀ ſe pelat po mory, po katirem or. ed. s she obeden ſi nei vpal ǀ oroshje, is katerom or. ed. s ſe bo mogal branit pred Boshyo ſtrelo ǀ ſta bila dua dreva, katera im. dv. m s' ſvojo shlahtnuſtio, inu urednoſtio ſta vſe druge rezhy tankaj ſtuarjene premagala ǀ sadavit dua sholneria, katira tož. dv. m te try celle dny ſta bila perſegla, de n'hozheta od pyanzhvojna nehat ǀ cilu tij, kateri im. mn. m blisi prebivajo ǀ uſelej ſo bili ushlishani katiri im. mn. m s' zhiſtem ſerzam, inu s' vishnem saupajnam MARY Divizi ſo ſe perporozhili ǀ Fallite mozhnu vy katery im. mn. m takorshnu vpajne imate ǀ je premagal nashe paklenske ſaurashnike, katjri im. mn. m ſo zhloveka v' ſvoj oblaſti imeli ǀ Ioſve je bil prekounil tu Meſtu iericho, inu tajſte katere im. mn. m bi ſe podſtopili ſupet poſijdat ǀ ſe najdeio ludje, kateriſò im. mn. m+ nevoshlivi, kakor Cain ǀ sidary, kaderi im. mn. m ſvejſtu sidaio ǀ ſo ga vprashali ty keteri im. mn. m ſe ſo v'prizhe naſhli ǀ ſo te nove, zhudne, inu ſtrashne ſuejsde, katere im. mn. ž vezhkrat na Nebeſsoh nam ſe prikasheio ǀ shegnane tvoje Svete Rokè katire im. mn. ž ſo mene pejſtovale ǀ njeh peruti ſo te dobra, inu S. della, katera im. mn. s v'Nebu yh polsdigneio ǀ ſe vſmili zhes taiſte, sa katerih rod. mn. volo ſim ijh jest prejel ǀ ſe ſo perblishali tuisti zhaſsi od katerih rod. mn. je S: Paulus prerokoval ǀ od katirih rod. mn. Oſeas Prerok je djal ǀ od katereh rod. mn. Tertullianus pravi ǀ kakor taisti od kateryh rod. mn. pishe ta modri ǀ samejnia sa lete rezhy kateryh rod. mn. obilnu na semli ſe najdeio ǀ od Katerijh rod. mn. S. Ioan: Karsnik govorij ǀ òd'katerih rod. mn. S. Ioan: Chryſostomus pravi ǀ od katerik rod. mn. S. Grogor je dial ǀ ah nepamet precleta teh martvashkih ludij? katerem daj. mn. ſim perſilen rezhi ǀ Obriſhite vaſhe ozhij, katerim daj. mn. ſolse ſe vtargajo ǀ Divize, kateram daj. mn. je bilu olia premankalu ǀ taiſtem katirem daj. mn. ſte krivizo ſturil ǀ mutaſte dushe, katirim daj. mn. hudizh je jeſik saveſal ǀ Chriſhe na katere tož. mn. m ſo yh perbivali ǀ uni poſly zhes katire tož. mn. m je toshil Gospodar ǀ sgubish tuoje pravude katere tož. mn. ž ſi sagvishnu menil vudobit ǀ sa volo, velizih vojsk katire tož. mn. ž je imel ǀ sgubi vſe njega dobra della, katere tož. mn. ž v'gnadi Boshij je ſturil ǀ Jeſt neraitam lejta, katire tož. mn. ž/s nenuznu ſim doperneſil ǀ koleſsa v'katere tož. mn. ž/s ſo yh pledlij ǀ s'kusi katera tož. mn. s della nespodobna ty Firshti nijh viſokim ſtanu per teh Modrih en vezhni shpot ſi ſo sadobili ǀ Vſakateri poneſe svoje Bukve pred tiga Nebeſhkiga Mojſtra, v'katerih mest. mn. bodo vſy grehi sapiſsani ǀ Rihtary, inu Beſſedniki, per katerih mest. mn. vezh premore shenkinga, kakor praviza ǀ v' tvojh Svetih Ranah, v' katirih mest. mn. shelim ta vezhni pozhitik sadobiti ǀ gorezhe rashnie, inu roſhie na katereh mest. mn. ſo yh pekli ǀ vage s'katerimi or. mn. ſte ludy goluffali ǀ sheble is Katerimi or. mn. je bil na Chrish perbit ǀ G: Bug je bil poſlal kobilize pred katerimy or. mn. vſy ſo mogli pobegnit ǀ zhednoſti Marie Divice, s' katerimij or. mn. je glauo te paklenske kazhe poterla ǀ Je pokasal ſvojec Svete Rane is katirimi or. mn. je premagal ſmert, inu hudizha ǀ tvoje mozhne roke, s'kateremi or. mn. ſi bil hisho, inu ſtebre poderl
Svetokriški
krota -e ž krastača: na jesiku ta nar ostudnishi krota im. ed. je nij stala ǀ na shnablyh ena negnusna krota im. ed. je sedela ǀ vashe ozhij ſo shkodlivishi Kakor ozhij tega basilishka, oblizhe garshi Kakor ene Krote rod. ed. ǀ najde pak v' skledi na mejſti capuna eno ſtrashno kroto tož. ed. ǀ duej negnusni kroti im. dv. ſo perſy tergali ǀ kazhe, gadi, shkarpiani, inu krote im. mn. bodo lejſle ǀ hudizhy ſo prishli vmej folk v' podobi teh kazh, inu krot rod. mn. ← srvnem. krot(t)e < stvnem. krota ‛krastača’
Svetokriški
kruh -a m kruh: ta slatki kruh im. ed. s'Nebeſs ym je doli padal ǀ kroh im. ed. inu meſsu roshe rataio ǀ Krug im. ed. ſe je bil v'vogle preobernil ǀ ta kruch im. ed., inu vinu ſe preoberne v'Christuſhavo S. Rus. krij, inu v'S. Rus. T. ǀ ob uſe pride, kruha rod. ed. strada, petlat more pojti ǀ k' temu martvimu ſo dua velika hleba kruha rod. ed. pokopali ǀ s'kruha rod. ed. rata S: Meſsu, s'vina S: krij Naſhiga Odrèshenika ǀ dejte ijm en piſilz kruka rod. ed. ǀ od ust kruh tož. ed. ſi je utargal ǀ rajshi bi kroh tož. ed., kakor tabak puſtil ǀ ena shena v'prasnik je krug tož. ed. pekla ǀ tard kruch tož. ed. ſo jedli ǀ s' delam ſi je mogal kruk tož. ed. ſhlushit ǀ ob ſuhim kruhu mest. ed., inu frishni vodi ſo shiveli ǀ ob ſuhem kruku mest. ed., inu uodi ſe je poſtil ǀ kateriga je vidil Adam pod figuro dreva tega lebna … Melchiſedec v' kruhi mest. ed. ǀ Jeſt bom tebe pognadal s' kruham or. ed. S. Reshniga Telleſſa ǀ s'kruham or. ed., vinam, inu s'drugem shiuleniam oskerby kruhi m mn. hlebci: ty Kruhi im. mn. pomenio tu Svetu Reshnu Telu ǀ ta Modra Shena Abigajl … je bila njemu dvejſtu kruhou rod. mn., inu dvejſtu koſſou fig offrala ǀ sapovei pet jezhmenavih kruhou rod. mn., inu duei ribi taiſtimu folku naprei poloshit ǀ Chriſtus je bjl sahualil Ozheta Nebeshkiga sa taiste ſedem kruhe tož. mn. ǀ JESUS pak je vsel te kruhe tož. mn., inu kadar je sahvalil, je nje resdelil tem, kir ſò ſedeli ǀ veliku zhudu pak je naſitit tulikajn taushent ludy s' peterimi Kruhi or. mn., inu s' dvemi ribami
Svetokriški
loter -tra m nečistnik: vni Mosh je en loter im. ed., en greshnik boga narodni ǀ bosh uidil ti loter im. ed. tajſto loterzo s'katero ſi nezhiſtoſt tribal ǀ Calujnus leta neſramni, inu negnuſni loter im. ed., kateri ſa volo njega shivinske nezhiſtoſti je imel shiu ſeshgan biti ǀ ti ſe nelozhish tedaj od tvoje loterze, od tvojga lotra rod. ed. ǀ Is vſt teh dvejh lotrou rod. dv. vejm nezh brumniga ǀ lotry im. mn., inu loterze, preshishniki, inu preshishnize, vſy ty nezhiſti … bodo fardamani ǀ ſe troshtam de tudi mene bo reshil od lotrou rod. mn. ǀ shentvavize, lotre tož. mn., inu loterze ozhitnu je shtrajffal ǀ on bo mene pred nezhiſtimy lotry or. mn. obvarval ← bav. nem. Lotter ‛nečistnik, postopač, lenuh’ < srvnem. lot(t)er
Svetokriški
medel -dla prid. slaboten, suh: jeſt ſim taku medla im. ed. ž, inu suha ratala ǀ Sveti Joannes je vidil hudizha isdarit eniga madliga tož. ed. m ži., blediga koina ǀ je vidil ſvojga tovarsha taku madliga tož. ed. m ži., inu kumerniga ǀ Sedem debelih krau je pomenilu ſedem bogatih obelnih lejt, te medle im. mn. ž pak ſo pomenile ſedem vboſih lejt ǀ te madle im. mn. ž, inu garde shivali pak pomenio te greshne nemarne ludy ǀ ſim vidil ſedem drugih ſuhih, ſilnu gardih, inu madlih rod. mn. krau ǀ skuſi taiſte debele, inu medle tož. mn. ž krave primer.> lety tudi imaio pasho S. Rus. T. vener ym neutekne, ampak vſe skuſi garshi, inu madleishi im. mn. m prihaieio
Svetokriški
moliti -im nedov. moliti: pohleunu imaio klezhati, andohtlivu zhaſtiti, hualiti, inu moliti nedol. Tu S. Rus. T. ǀ yh vuzhijo molit nedol. teh deſset sapuvidi Boshyh ǀ Maſhnek ſazhne mollit nedol. ǀ bolezhine, inu reve nuzh, inu dan mene taraio de nemorem molet nedol., inu Svete Mashe shlishat ǀ S. Jerni je bil Syn eniga krajla, kateri je bil is Jutrave deshele prishal JEſuſa molit namen. v' Behetlemsko ſtalizo ǀ molim 1. ed. en dell Svetiga Roshenkranza ǀ Letu vſe hozhem tebi dati, aku ti doli padesh inu mene molish 2. ed. ǀ nej sadosti de ti druge Boguve nemolish +2. ed. ǀ Bogu ta shgani offer offra, ga moli 3. ed., zhasti, inu sahuali ǀ nihdar nemoli +3. ed., v'Tempel malukejdaj grè ǀ mi tudi Boga sa njega duſho molimo 1. mn. ǀ tu ſe dobru vej de nemolimo +1. mn. S: Roshenkranz ǀ Kadar molite 2. mn., rezite Ozha nash, kir ſi v' Nebeſſih ǀ prèd vezherio dolgu molio 3. mn. ǀ Drugi malio 3. mn. sa ſvojga Boga zhebu, zheſſen, sele, inu repo ǀ vender ga nelubio, ga nezheſtè, inu nemolio +3. mn. ǀ Vmerl je, Pokleknimo inu molimo vel. 1. mn. ǀ ſe oberne k'ſvojm nar lubiſhim Iogrom, inu ijm je djal: zhujte, inu molite vel. 2. mn. ǀ Iosve je molil del. ed. m v'dolini ǀ vſak dan je fliſsik s. Roshenkranz molu del. ed. m ǀ Susanna je molila del. ed. ž v'rokah teh ſauroshnikou ǀ my tudi ſmò molili del. mn. m, ſmò ſe poſtili ǀ je hotel de bi njega sa Boga molilij del. mn. m ǀ de bi vener s' vſo andohtio, inu pohleunoſtio Taiſtu nezhaſtili, inu nemolili +del. mn. m ǀ Ti Sakonski pak sò moliliboga del. mn. m+ Hymenea
Svetokriški
nebeški -a prid. nebeški: Ta je taisti Nebeſhki im. ed. m kruh, s'katerim Elias ſe je shpishal ǀ ta Nebeshki im. ed. m shenin ſe nam iskashe kakor mi ſmo vuredni ǀ V'Kateri ta pravi Nebeshi im. ed. m shaz Christvs Iesus je bil sKrit ǀ Ie eno nuzh ta Nabeſhki im. ed. m shenin na dauri ſvoje duhoune Naveste tarkal ǀ Vſmileni G: Bug, inu krajl Nebeshiki im. ed. m ǀ Tebe pak, o Gospud Bug Neheſhki im. ed. m ozha pohleunu proſsim ǀ Manna, ali taista spisha Nebeſhka im. ed. ž je bila taku nuzna de te bolne je oſdravila ǀ Kaj vam danaſs govori ta NebeshKa im. ed. ž Reſniza Chriſtus Ieſus ǀ Ti tudi Krajliza Nebeſshka im. ed. ž danaſs ſi Kronana s'ſvejsdamy ǀ ſonze NebeſhKu im. ed. s naſs gajshla s'tuliKain shtrajfingi ǀ Tu Nebeshku im. ed. s krajleſtvu je enaku enimu shenfovimu sernu ǀ pres lona Nebeſhkiga rod. ed. m ǀ v'negnado ozheta Nebeshkiga rod. ed. m je padla ǀ jo oblezhe s'tem shlahtnim gvantam ſvoje Nebeſhke rod. ed. ž gnade ǀ jest ijh morem ozhetu Nebeshkimu daj. ed. m pokasat ǀ Hvala, inu zhast bodi do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu daj. ed. m ǀ vezh ſe bojsh pregreſhit tuoij poſvetni Gospoijski; kakor Nebeſhki daj. ed. ž ǀ k'tej Nebeſhki daj. ed. ž vezherij ǀ sdaj bi ſe troshtala ta vezhni Nebeſhki tož. ed. m shaz doſezhi ǀ imamo premishluati ta Nebeshki tož. ed. m grosd Chriſtuſa Iesuſa ǀ Christus naſs je danaſs nauuzhil Ozheta Nebeſhkiga tož. ed. m ži. sa ſledni dar pohleunu sahvalit ǀ ſam bodem ozheta Nebeshkiga tož. ed. m ži. sa vaſs proſsil ǀ vſy shelite to krono Nebeſhko tož. ed. ž ǀ To sgubleno erbszhino Nebeshko tož. ed. ž supet ſmo bilij doſegli ǀ hualite pres vſiga Konza Krajlizo Nèbeshko tož. ed. ž ǀ ony ſo terpeli sa Boshyo volo, sa Nebeſhku tož. ed. s veſelje ǀ je shal v'zerku krajleſtvu nebeſhu tož. ed. s iskati ǀ bodete sagviſheni Nebeshku tož. ed. s krajleſtvu sadobiti ǀ je shla v'NebeſhKu tož. ed. s Krajleustvu ǀ malu yh bo v'Nebeshku tož. ed. s Krajleſtvu prishlu ǀ Sedij Chriſtus na tem viſſokim nebeshkim mest. ed. m ſtoli ǀ ſi shlushio en velik lon v'Nebeſhkim mest. ed. s krajlevſtvi ǀ na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm mest. ed. s krajleustvi ǀ prèd tem Nebeſhkim or. ed. m Rihtariam bo ſtal ǀ je vidil pred Krajlom Nebeſhkom or. ed. m stati ǀ vaſs bo do vekoma shpishal s'troshtom Nebeshkim or. ed. m ǀ G: Bug naſs bo varval, troshtal, oskerbel, inu is Nebeshkem or. ed. m lonam polonal ǀ Glihi vishi ſe sgodij s'to Nebeſhko or. ed. ž ſpisho ǀ ſte ſpishani s'to Nebeshko or. ed. ž Manno S. R: Teleſsa ǀ de bi gorezhi ratali kakor ſo ty Nebeſhki im. mn. m Seraphini ǀ v'katerem ſe najdeo vſy shazi Nebeshki im. mn. m ǀ Danaſſ ty Angeli Nebeſhkj im. mn. m veliku veſſejle oſnanio ǀ mozhy Nebeſhke im. mn. ž ſe bodo od ſtraha treſle ǀ Vrata Nebeshke im. mn. ž … ſe ſo odperle ǀ ne vidite de vrata Nebeshka im. mn. s ſo vamm odperte ǀ tulikajn kron Nebeſhkih rod. mn. sgubite ǀ vſyh troshtu Nebeſhkyh rod. mn. polne te sazhete S. Boshizhne prasnike ǀ Prerok Dauid ſe zhudi de Bug tulikajn gnad, darij inu shazu Nebeshkijh rod. mn. je zhloveku dal ǀ cilu na shazhe Nebeſhke tož. mn. m je bil posabil ǀ Sam Bug je vabil Angele vſhivat te troste Nebeshke tož. mn. m ǀ aku vy tam gori vſhivate taiste Nebeſshke tož. mn. m troshte ǀ S: Peter, katerjmu je bil kluzhe NebIshke tož. mn. m dal ǀ de bi molili, inu Nebeſhke tož. mn. ž rizhi premiſhluali ǀ takrat bosh li miſlil na Nebeſhke tož. mn. ž ſkriunusti ǀ mij pak s'S. Rus. T. ſi odpremo vrata Nebeſhke tož. mn. ž/s ǀ s'Kusi taiste Nebeſhke tož. mn. ž/s vrata noter poſtè → nebeski
Svetokriški
nespodobnost -i ž nespodobnost: VeliKa guishnu nespodobnost im. ed. je ta, de ludje ſamy na ſe posabio; inu li druge ſodio ǀ leta je ena velika nesphodobnost im. ed. G. Bogu ſuper ǀ Nemore vezhi nespodobnosti rod. ed. biti, kakor ſe toshit zhes Boga ǀ Kadar to nespodobnost tož. ed. je premiſhlual David milu ſe ie jokal ǀ Takushne neſpodobnosti im. mn. danaſhnim zhaſsu v'Cerkvi ſe dopernashaio de Bug je perſilen s'Cerkvi bejshat ǀ tulikajn nespodobnoſti rod. mn. pred S. Rus. T. ſe sgodj ǀ v' Lete grehe, inu nespodobnoſti tož. mn. padesh
Število zadetkov: 66