Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
aerostát -a m (ȃ)
aer. z lahkim plinom napolnjeno telo; balon, zrakoplov: dvigniti se v stratosfero z aerostatom
SSKJ²
akupunktúra -e ž (ȗmed.
ugotavljanje in zdravljenje bolezni z zabadanjem igle v telo: ukvarjati se z akupunkturo; akupresura in akupunktura / zdravljenje z akupunkturo
SSKJ²
anagrám -a m (ȃ)
s prestavitvijo črk nastala nova beseda: beseda leto je anagram od telo; večina njegovih del je izšla pod psevdonimi in anagrami
SSKJ²
anamnéza -e ž (ẹ̑)
med. podatki o bolnikovem zdravstvenem stanju pred boleznijo: anamneza mu je pomagala do pravilne diagnoze; bolnikova, družinska anamneza
♦ 
filoz. anamneza po Platonu spominjanje duše na življenje, kakršno je imela pred vstopom v človekovo telo; pravn. kriminalna, socialna anamneza podatki o obtoženčevi kriminalni, socialni preteklosti
SSKJ²
asteroíd -a m (ȋ)
nav. mn., astron. večjemu meteoritu ali majhnemu planetu podobno nebesno telo, ki kroži okoli Sonca v prostoru med Marsom in Jupitrom: pas asteroidov; površje asteroida
// tako telo, ki občasno zadene ob planete, kjerkoli v notranjem delu sončnega sistema do Jupitra: majhen, ogromen, velikanski asteroid; odkrivanje potencialno nevarnih asteroidov; padec, trk, udarec asteroida; kometi in asteroidi
SSKJ²
astrálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na nebesna telesa: astralni svet; astralna megla / astralni kult pri starih narodih češčenje nebesnih teles
2. knjiž. breztelesen, nesnoven: astralno bitje / astralno telo v okultizmu duhovni dvojnik fizičnega telesa
// ekspr. prosojen, nežen: njeno belo astralno telo
SSKJ²
atmosfêra -e ž (ȇ)
1. zračna plast, ki obdaja zemljo, ozračje: raketa je ponesla satelit nad atmosfero; nižje plasti atmosfere / obmorska, tropska atmosfera; vpliv atmosfere na rast
2. duhovno ozračje, vzdušje: ti dogodki so ustvarili težko politično atmosfero; zrasel je v kulturni atmosferi; delo odseva atmosfero časa; atmosfera v dijaškem domu / gorenjska atmosfera v Finžgarjevih kmečkih povestih
3. fiz. enota za merjenje tlaka: tlak je dosegel 300 atmosfer / fizikalna atmosfera tlak 1,03 kiloponda na 1 cm2; tehnična atmosfera tlak 1 kiloponda na 1 cm2
♦ 
astron. atmosfera plinski ovoj, ki obdaja nebesno telo; kem. atmosfera plin v zaprtem prostoru, v katerem potekajo kemične reakcije; reakcija poteka v dušikovi atmosferi
SSKJ²
ávra -e ž (ȃ)
1. med. neugodni občutek pred napadom epilepsije, migrene: migrena z avro
2. energijsko polje, ki obdaja telo živega bitja ali predmet: slikovne upodobitve prikazujejo avro kot sij ali žarenje okrog človeka / ekspr. avra skrivnostnosti; v njihovih očeh je izgubil avro vsevednega filozofa
SSKJ²
balíst -a m (ȋ)
strokovnjak za balistiko: pričevanje balista o poti krogle skozi telo; forenziki, biologi in balisti / sodni izvedenec balist
SSKJ²
bálzam -a m (ȃ)
1. smola balzamovcev: iz dreves se cedi balzam; peruanski balzam
 
kem. izcedek iz iglavcev
// zdravilo iz te smole: zdraviti z balzamom; balzam za rane
// gelu podobno sredstvo z dišečim izvlečkom iz te smole ali iz drugih (podobnih) rastlin: nanesti, uporabiti balzam; balzam za kožo, ustnice; balzam za noge, roke, telo; šampon in balzam / negovalni, vlažilni balzam; balzam za nego las
2. knjiž. tolažba, uteha: njene besede so bile zanj pravi balzam / balzam za dušo / balzam za oči, ušesa kar je prijetno, sproščujoče gledati, poslušati
SSKJ²
bárva -e ž (ȃ)
1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva; drap barva; kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva / jesenske, mavrične barve; naravna barva lesa; harmonija barv; čut za barve / letos je modna barva oranžna; zelena barva je barva upanja; barva kriči, bode v oči neprijetno učinkuje; barve se skladajo, se ujemajo; barve se tepejo se ne ujemajo
2. naravna obarvanost kože, obraza: v njenih licih je že več barve; ima lepo, zdravo barvo / polt žametne barve; ljudje vseh jezikov in barv
3. sredstvo za barvanje: barva zaliva; modra barva hitro zbledi; to blago dobro prime barvo; mešati, nanašati, polagati barve; barvati, slikati z oljnato barvo; preproge obstojnih barv; barva je še sveža / cinkova bela, kovinska, vodena barva / tiskarska, zidna barva; barva za usnje
4. ekspr. prepričanje, mišljenje, nazor: pokazal je svojo pravo barvo; šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan; vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin
5. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v romanu je precej lokalne barve; delo ima avtorjevo osebno barvo
6. zvočna obarvanost: pevkin glas ima prijetno barvo; barva glasu, tona, vokalov
7. nav. mn. razločevalno znamenje pripadnosti: belo-modra barva je barva tega kluba / publ., z oslabljenim pomenom: ekipa bo zastopala ljubljanske barve; igral je za barve Olimpije
8. igr. igralne karte z istim znakom: napovedati barvo
● 
vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; opisovati razmere v rožnatih barvah olepševalno; ljudi opisuje s črnimi barvami negativno
♦ 
fiz. komplementarni ali dopolnilni barvi ki pomešani med seboj dasta belo barvo; spektralne barve ki nastanejo pri razklonu belega žarka; kem. barva anorganska snov za barvanje; lov. barva krvna sled obstreljene divjadi; rel. liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; zool. varovalna barva ki se ujema z barvo okolice
SSKJ²
betéžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
onemogel, slab: star sem in betežen; hodil je upognjen in ves betežen; betežen starec / betežno telo
// zastar. bolan, bolehen: izgovarjal se je, da ne more priti, ker je nekaj betežen
SSKJ²
bípiramída -e ž (ȋ-ȋ)
geom. telo, sestavljeno iz dveh piramid; dvojna piramida: površina bipiramide
SSKJ²
body art tudi bôdiárt -a [bôdi ártm (ȏ, ȃ)
umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, ki uporablja telo kot sestavni del umetniškega dela: body art v gledališču; umetniki body arta; v prid. rabi: body art performans
SSKJ²
bómba -e ž (ọ̑)
1. z razstrelivom napolnjeno kovinsko telo: metati bombe; letala bombardirajo mesto z zažigalnimi bombami; atomska bomba; kasetna bomba ki je sestavljena iz številnih manjših bomb in se uporablja pri izstrelitvah iz zraka z namenom doseči čim večje območje; plinska polnjena s strupenim plinom, rušilna bomba; slepa bomba ki ne eksplodira; eksplozija bombe / odviti, vreči ročno bombo; nastaviti tempirano bombo; to je učinkovalo kot bomba to je spravilo ljudi v največje presenečenje, začudenje; pren. bombe smeha / pisemska bomba pismo z razstrelivom, ki eksplodira ob odprtju
2. teh. kovinska posoda za shranjevanje plinov pod visokim tlakom; jeklenka: napolniti bombe s kisikom
3. pog., ekspr. kar zaradi nenavadnosti, nepričakovanosti vzbudi presenečenje: nepričakovano je vrgla med zbrano družbo bombo: ušla je od doma / kot vzklik bomba!
● 
publ. poslati silovito bombo v gol močno, neubranljivo brcniti žogo v gol; pog. seks bomba spolno zelo privlačna ženska
♦ 
gastr. bomba slaščica v obliki bombe; geol. vulkanska bomba zaobljena kepa strjene lave; med. kobaltova bomba aparat za globinsko obsevanje tumorjev; voj. hidrogenska bomba polnjena z jedrskim strelivom največje sile; globinska bomba za uničevanje podmornic
SSKJ²
braníti in brániti -im nedov. (ī á)
1. odvračati napad: braniti most, prehod čez reko; ko je branil tovariša, je bil še sam ranjen; ekspr. braniti do zadnje kaplje krvi, na življenje in smrt; braniti z orožjem; hrabro, srdito braniti; ni napadal, ampak se je samo branil; posadka se ni mogla več braniti / telo se brani pred mikrobi
// varovati, ščititi: armada brani naše meje / votlina jih je branila pred dežjem in soncem / braniti čast, pravico
2. z dajalnikom preprečevati, ne dovoljevati: nihče ji ne more braniti, da ne bi tega storila / težke misli mi branijo spati; to je edina stvar, ki mi brani oditi / elipt.: žena mu brani pijačo; branili so ji (iti) na ples; starši so mu jo branili odsvetovali, da bi se poročil z njo
3. odvzemati, zmanjševati krivdo, zagovarjati: brani ga dober odvetnik; vsi so jo obsojali, samo ona jo je branila; obtoženec se brani s prostosti
// dokazovati pravilnost ideje, mnenja: trdovratno je branil svoje stališče; braniti kaj z dokazi
● 
ekspr. kar šel bom. Kdo ti brani? pojdi, če hočeš; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; publ. braniti naslov tekmovati za pravico do naslova, pridobljenega na prejšnjem tekmovanju
♦ 
šah. braniti figuro zavarovati; šol. braniti disertacijo pred komisijo zagovarjati disertacijo; šport. braniti vrata igrati v vratih, v golu
    braníti se in brániti se
    odklanjati, ne marati: otrok se brani zdravila / braniti se časti / hvalili so ga, on pa se je branil, češ da ni napravil nič posebnega; vzemi, kaj se braniš kakor kmečka nevesta v zadregi; zelo
    // upirati se, zoperstavljati se: sklonil se je k nji in jo poljubil. Ni se branila; star. težko se je branil silnim prošnjam
    ● 
    domače potice se nikoli ne branim imam jo rad; brani se izročiti ključe noče jih izročiti; ekspr. na vse kriplje, z vsemi štirimi se je branil iti zelo; dražili so jo, da ima fanta, a se je branila, da ne govorila, zatrjevala
    branèč -éča -e:
    padel je, braneč svobodo
    bránjen -a -o:
    letala so napadla najmanj branjeno pristanišče; šport. žarg. dobro branjena žoga
SSKJ²
brezoblíčen -čna -o prid. (ī ȋ)
1. ki je brez določene oblike: podoben je bil veliki brezoblični gmoti; iz brezoblične skale izklesati kip / brezoblična stavba iz opeke; brezoblično in krvavo telo / zopet so se vrstili pusti, brezoblični dnevi; brezoblična misel
2. ekspr. nezaveden, neosveščen: brezoblična in nemočna množica
SSKJ²
brízga -e ž (ȋ)
priprava za vbrizgavanje snovi v telo; brizgalka: sterilizirati brizge; injekcijska brizga
SSKJ²
brizgálka -e [tudi brizgau̯kaž (ȃ)
1. priprava za vbrizgavanje snovi v telo: bolničarka pripravlja brizgalko; injekcijska brizgalka; bat pri brizgalki
2. priprava za nanašanje tekočin z brizganjem: razpršiti lak z brizgalko; ročna brizgalka
3. zastar. brizgalna: gasilna brizgalka
SSKJ²
búrka2 -e ž (ȗ)
1. širok trak, kos blaga, s katerim si muslimanke pokrivajo obraz: iz vozila so izstopile tri ženske, pokrite z burko
2. vrhnje oblačilo muslimank v obliki ogrinjala, ki pokriva telo od glave do peta: talibanski režim je ženskam zapovedoval, da se odenejo v burke
Število zadetkov: 566