Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
bíten1 -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na bit1: nakup 64-bitnega procesorja; 32-bitna programska oprema
// v zvezi bitna slika slika, sestavljena iz posameznih pik, ki so urejene v vrstice in stolpce: izpis, obdelava, tiskanje bitnih slik
SSKJ²
brzotiskálen -lna -o prid. (ȃ)
tisk. ki je za avtomatsko tiskanje: brzotiskalni stroj
Gledališče
cénzor -ja m
SSKJ²
časopísen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na časopis: časopisni članki in notice; časopisna reklama, reportaža / časopisni kiosk; časopisno podjetje / časopisni jezik
♦ filat. časopisna znamka znamka, ki je namenjena samo za frankiranje časopisov; papir. časopisni papir papir iz bele lesovine za tiskanje časopisov
SSKJ²
črkostávec -vca m (ȃ)
kdor iz črk sestavlja stavek za tiskanje; stavec: črkostavci in tiskarji
SSKJ²
črnílo -a s (í)
1. sredstvo za pisanje in tiskanje, navadno črne barve: pisati, umazati se s črnilom; tiskarsko črnilo; radirka za črnilo / rdeče črnilo
// v zvezi elektronsko črnilo tehnologija, ki omogoča grafični prikaz podatkov na posebnih zaslonih, ki niso občutljivi na sončno svetlobo:
● ekspr. o tej stvari se je prelilo že dosti črnila se je dosti pisalo
2. črno barvilo: čevljarsko črnilo
Celotno geslo Sinonimni
črnílo -a s
sredstvo za pisanje in tiskanje, navadno črne barvepojmovnik
SINONIMI:
star. tinta
GLEJ ŠE: pisati
SSKJ²
dokumènt -ênta m (ȅ é)
1. listina z uradno veljavnostjo: dokumenti so v redu; predložiti je treba osebno izkaznico in druge dokumente; ponarediti, pregledati dokumente; ni se mogel zaposliti, ker ni imel potrebnih dokumentov; ustavni dokument; dokument o šolanju / deklaracija je dokument mednarodnega značaja
2. kar kaže, potrjuje resničnost ali obstoj česa: našli so tudi obremenilne dokumente; zgodovinski dokument; pren. narodopisno blago je dokument ljudske kulture; ta drama je dokument svoje dobe
3. rač. na nosilcu podatkov shranjena datoteka, zlasti kot rezultat predhodne obdelave v urejevalniku (besedil): elektronski, spletni dokumenti; pretvorba dokumentov; skeniranje, tiskanje dokumentov; čarovnik za spajanje dokumentov / povečati prostor za shranjevanje dokumentov
SSKJ²
dotískati -am dov. (í)
1. končati tiskanje: dotiskati roman
2. dodatno, zraven natisniti: dotiskali so še tisoč izvodov
    dotískan -a -o:
    dotiskana pola; knjiga bo kmalu dotiskana
Celotno geslo eSSKJ16
druk -a samostalnik moškega spola
prenašanje s tiskarsko tehniko na papir; SODOBNA USTREZNICA: tisk, tiskanje
FREKVENCA: 6 pojavitev v 3 delih
Celotno geslo eSSKJ16
drukanje -a (drukane, drukajnje, drukanje) samostalnik srednjega spola
prenašanje s tiskarsko tehniko na papir; SODOBNA USTREZNICA: tisk, tiskanje
FREKVENCA: 11 pojavitev v 9 delih
Celotno geslo eSSKJ16
drukarija -e samostalnik ženskega spola
podjetje, obrt za tiskanje; SODOBNA USTREZNICA: tiskarna
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Jezikovna
»Dvojna dovršnost« glagola: »... do konca natiskanja ...«

Pred kratkim sem zasledil zanimivo rabo dovršnega glagolnika glagola natisniti v rodilniški obliki:

"do konca natiskanja"

Osebno se mi zdi, da je ta raba napačna, saj ta dovršni glagol že predvideva zaključitev dejanja. Kakšno je mnenje strokovnjakov?

SSKJ²
etikéten1 -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na etiketa1: etiketni napisi
♦ obrt. etiketni stroj stroj za tiskanje etiket
SSKJ²
faksíranje -a s (ȋ)
glagolnik od faksirati: barvno faksiranje; internetno faksiranje; naprava podpira tiskanje, fotokopiranje in faksiranje dokumentov
SSKJ²
fótostávek -vka m (ọ̑-ȃ)
tisk. predloga za tiskanje, izdelana na filmu ali fotografskem papirju: postaviti fotostavek
SSKJ²
fótotiskálnik -a m (ọ̑-ȃ)
tiskalnik, specializiran za tiskanje fotografij: prenosni fototiskalnik; šestbarvni fototiskalnik; nova serija fototiskalnikov
SSKJ²
globòk -ôka -o prid., glóblji tudi globokêjši stil. globóčji (ȍ ó)
1. ki ima v navpični smeri navzdol razmeroma veliko razsežnost: globok prepad; globok vodnjak; ozka, globoka dolina; jama je globoka / obleka z globokim izrezom; globok žep / zapadel je globok sneg; globoka in deroča voda / globoki krožnik; globoki otroški voziček / stopnice so bile zelo strme in globoke; pren., ekspr. prepad med nama je vsak dan globlji; v najglobljih globočinah spomina
// ki je v navpični smeri navzdol razmeroma zelo oddaljen od površine: drevo ima globoke korenine; dno reke je globoko
// z izrazom količine ki izraža razsežnost v navpični smeri navzdol: jarek je globok dva metra; izkopali so vodnjak, globok dvajset metrov
2. ki ima v vodoravni smeri v notranjost razmeroma veliko razsežnost: obraz z globokimi brazdami; globoka zareza na deblu; rana na nogi je globoka / krilo ima globoke gube
// ki je v vodoravni smeri v notranjost razmeroma zelo oddaljen od začetka: zavili so v globlji gozd / bolečina še v globoki noči ne preneha; bili smo že v globoki zimi
// z izrazom količine ki izraža razsežnost v vodoravni smeri v notranjost: izložba je globoka dva metra
3. ki ima zamolkel, nizek zven: globok glas, smeh; govoril je z globokim basom; zateglo, globoko tuljenje
4. sposoben močno občutiti, doživeti: kot slikar je globlji in učinkovitejši; globok človek, mislec
// ki odkriva bistvo stvari: pretresle so ga globoke besede; globoka misel, modrost / globoka življenjska resnica
// ki zadeva bistvo: besede so imele globok pomen; globlji socialni proces; najglobljega smisla ni dojel; lotil se je globlje analize dela; globoka kriza sistema; globoke spremembe v gospodarstvu / za to imam tudi globlje razloge
5. ki se pojavlja v visoki stopnji: čutiti globok odpor, strah; to je napravilo nanj globok vtis; globoka ljubezen; globoke simpatije; najgloblja žalost / po mojem globokem prepričanju ne ravnaš prav; z globokim spoštovanjem govori o njem
// ki se izraža v veliki meri, popolnosti: globok mir, molk; globoka skrivnost; vsenaokrog je vladala globoka tišina / ležal je v globoki nezavesti; prebudili so ga iz globokega spanja
● doživeti globoko starost dolgo živeti; globoke oči izrazite; sugestivne
♦ agr. globoko oranje oranje v globino od 25 do 35 cm; globoko zmrzovanje globoko zamrzovanje; med. globoko dihanje dihanje ob delovanju prsnih in trebušnih mišic; tisk. globoki tisk tiskanje iz izdolbenih delov tiskovne plošče ali valja
    globôko prisl.:
    dihala je globoko; globoko misliti; globoko je občutil izgubo; glavo je globoko sklonil; tla so se mu globoko ugrezala pod nogami; zašla sta globoko v gozd; lopato je zasadil globoko v zemljo; globoko čuteč; globoko narezane avtomobilske gume; bil je globoko sklonjen; gledal je z globoko udrtimi očmi; globoko veren človek; globoko zakoreninjena navada; globoko zamišljen; ekspr. cene so globoko znižane
    ●     šalj. globoko je pogledal v kozarec opil se je; ekspr. moral je poseči globoko v žep veliko plačati; preg. tiha voda globoko dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega; sam.: na globoko orati; ribiči so odrinili na globoko
Avtomatika
hítra izdeláva prototípa -e -e -- ž
SSKJ²
ígličar -ja m (ȋ) pog.
1. narkoman, ki si mamilo vbrizgava v žilo: dispanzer za igličarje; igličarji in snifači
2. tiskalnik, pri katerem se barva nanaša z iglicami, kar omogoča tiskanje več kopij hkrati; iglični tiskalnik: igličar za tiskalnik deluje precej tiho
Število zadetkov: 80