Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

agílen agílna agílno pridevnik [agílən]
    1. ki je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine
      1.1. ki je okreten, se lahko hitro, spretno giblje
    2. ekspresivno ki je okreten in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču
      2.1. ekspresivno ki je značilen za vozilo s takimi lastnostmi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. agil iz lat. agilis ‛hiter, okreten, živahen’ - več ...
alelúja medmet [alelúja]
    1. zlasti v krščanskih verskih besedilih izraža, da govorec občuti radost zaradi Kristusovega vstajenja od mrtvih
    2. izraža, da je govorec vesel, zadovoljen, prijetno presenečen
      2.1. izraža, da je govorec zadovoljen, ker se je kaj končno zgodilo
      2.2. izraža, da govorec hvali koga, kaj
    3. izraža, da se zdi govorcu kaj nepojmljivo, nezaslišano, nesprejemljivo
    4. kot samostalnik krščanski enobesedni obredni spev
    5. kot samostalnik tradicionalna jed iz kuhanih posušenih olupkov repe
    6. kot samostalnik, ekspresivno radost, veselje, sreča
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. halleluja, srlat. halleluiah in gr. allēloúïa iz hebr. halalū-jāh ‛slavite Jahveja’ - več ...
alpinízem alpinízma samostalnik moškega spola [alpinízəm]
    dejavnost, ki se ukvarja z vzpenjanjem na visoke vrhove zlasti po nezavarovanih, neoznačenih smereh
STALNE ZVEZE: klasični alpinizem
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinismus, it. alpinismo, glej alpinist
amortizírati amortizíram nedovršni in dovršni glagol [amortizírati]
    1. blažiti sunke, nihanje ob premikanju česa
    2. ekspresivno zmanjševati posledice neprijetne situacije
    3. iz financ in računovodstva postopno zmanjševati vrednost osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe
      3.1. iz financ in računovodstva postopno odpisovati vrednost osnovnih sredstev
    4. v obliki amortizirati se dajati rezultate, donos, ki nadomesti strošek investicije
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. amortisieren iz frc. amortir, prvotno ‛omrtviti’ < vulglat. *admortīre iz lat. mors ‛smrt’ - več ...
ampêr ampêra tudi ampêrja samostalnik moškega spola [ampêr]
    iz elektrotehnike, iz fizike osnovna merska enota za izražanje električnega toka; simbol: A
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ampere, frc. ampère, angl. ampere, po francoskem fiziku Andréju-Marieju Ampèru (1775–1836)
ášram ášrama samostalnik moškega spola [ášram]
    zlasti v Indiji središče za učenje duhovnosti, meditacije, joge
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. ashram, nem. Aschram) iz stind. āśrama- ‛bivališče puščavnika’
áuč medmet
    1. izraža, da govorec začuti bolečino, zlasti nenadno
      1.1. izraža telesno ali duševno bolečino, ki jo občuti kdo drug
    2. izraža, da govorec občuti nelagodje, neprijetnost
    3. izraža, da se zdi govorcu kaj zelo drago
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. ouch iz nem. autsch, verjetno iz nem. au
bíoplinárna bíoplinárne samostalnik ženskega spola [bíjoplinárna]
    obrat za proizvodnjo in distribucijo bioplina
ETIMOLOGIJA: bio... + plinarna
bivakírati bivakíram nedovršni in dovršni glagol [bivakírati]
    1. prenočevati, čakati na izboljšanje razmer v manjšem zasilnem zavetišču na prostem, zlasti v visokogorju
      1.1. prenočevati na prostem
    2. ekspresivno začasno se nahajati, biti kje, navadno v slabših razmerah, daljši čas
ETIMOLOGIJA: bivak
blízu1 prislov [blízu]
    1. v majhni prostorski oddaljenosti določenega kraja, predmeta, pojava
    2. v majhni časovni oddaljenosti določenega trenutka, obdobja, pojava
    3. navadno z dajalnikom v tesnem stiku, odnosu glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
    4. kot členek izraža majhno oddaljenost od določene polne mere, količine
ETIMOLOGIJA: = cslov. blizu, hrv., srb. blízu, nar. rus. blizú, stpolj. blizu < pslov. *blizu iz *blizъ ‛bližnji’, prvotno ‛ki se tišči drugega’ < ide. *bhlei̯g'- ‛tolči’, tako kot latv. blaîzît ‛mečkati, tolči’, bliêzt ‛tolči’ in gr. phlī́bō ‛stiskam, mečkam’, lat. flīgere ‛tolči’ - več ...
blízu2 predlog [blízu]
I. z rodilnikom
    1. izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava
    2. izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava
    3. izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
    4. izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj

II. z dajalnikom
    1. izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava
    2. izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava
    3. izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
      3.1. izraža vrednost česa zaradi (načrtovane) razumljivosti, dostopnosti
    4. izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj
ETIMOLOGIJA: blizu
bôber bôbra tudi bóber bóbra samostalnik moškega spola [bôbər] tudi [bóbər]
    večji glodalec z gosto dlako, s širokim ploščatim luskastim repom in z nogami s plavalno kožico, ki živi ob vodi in gradi jezove; primerjaj lat. Castor
STALNE ZVEZE: evropski bober, kanadski bober
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bobr, rus. bóbr, češ. bobr < pslov. *bobrъ tako kot litov. bãbras, bẽbras, lat. feber, nem. Biber < ide. *bhe/obhro/u- iz ide. korena *bher- ‛(svetlo)rjav’ - več ...
búčno prislov [búčno]
    1. takó, da je zelo glasno, hrupno
      1.1. takó, da pritegne pozornost, zanimanje javnosti
ETIMOLOGIJA: bučen
cedíti cedím nedovršni glagol [cedíti]
    1. ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: precejati
    2. v obliki cediti se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: precejati
    3. v obliki cediti se, ekspresivno biti prisoten, zlasti v večjih količinah
      3.1. v obliki cediti se, ekspresivno izražati pozitivno občutje, naklonjenost do koga, česa v veliki, pretirani meri; SINONIMI: ekspresivno mediti
FRAZEOLOGIJA: cediti sline (komu), cediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), med in mleko se cedita (komu) (kje), sline se cedijo komu (po kom, po čem, ob kom, ob čem)
ETIMOLOGIJA: = cslov. cěditi (sę), hrv. cijéditi, rus. cedítь, češ. cedit < pslov. *cěditi, prvotno *‛čistiti, ločevati (tekočino od usedline)’, iz ide. *sḱhei̯d‑ ‛rezati, ločevati, cepiti’, iz česar je še latv. skaidît, litov. skíesti, gr. skhídzō, lat. scindere, stvnem. skeidan, nem. scheiden - več ...
chardonnay chardonnayja; tudi šardoné samostalnik moškega spola [šardoné]
    1. vinska trta s kompaktnejšimi rumeno zelenimi grozdi, po izvoru iz Francije
      1.1. belo vino s sadno aromo iz grozdja te trte
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. chardonnay, po francoskem mestu Chardonnay
ciklón ciklóna samostalnik moškega spola [ciklón]
    1. območje nizkega zračnega tlaka in vrtinčenja zraka
STALNE ZVEZE: tropski ciklon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklon iz angl. cyclone, iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...
cilínder cilíndra samostalnik moškega spola [cilíndər]
    1. glavni del batnega stroja v obliki valja
    2. valjast del ključavnice, ki se vgradi v vrata
    3. valj
      3.1. kar po obliki spominja na valj
    4. visok klobuk s trdim valjastim oglavjem
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zylinder in lat. cylindrus iz gr. kýlindros ‛valj’ - več ...
da1 veznik
I. v podredno zloženi povedi
    1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.1. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
    2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
      2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
    3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
    4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku
      4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
    5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku
      5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
      5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
    6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
    7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
    8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
    9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
      9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
    10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
    11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju

II.
    1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo
      1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje
    2. kot členek izraža začudenje, nejevero
    3. kot členek izraža podkrepitev trditve
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...
degustátor degustátorja samostalnik moškega spola [degustátor]
    1. strokovnjak, ki se ukvarja z ocenjevanjem, preverjanjem okusa, arome, kakovosti hrane, pijače
      1.1. kdor uživa hrano, pijačo v manjših količinah z namenom seznaniti se z njenim okusom, aromo
    2. ekspresivno kdor intenzivno sprejema, izkuša kaj, zlasti umetniška dela
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. degustatore, glej degustirati
dínarski1 dínarska dínarsko pridevnik [dínarski] ETIMOLOGIJA: dinar
Število zadetkov: 65