Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni
bíti2 sem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj obstajati, eksistirati
Tak kralj je res bil.
1.1.
kaj obstajati, eksistirati iz česa
Je iz kamnov/delov/sestavin.
2.
kaj dogajati se, vršiti se
(V Kamniku) je bil semenj.
3.
kdo/kaj nahajati se sredi česa / v/na/po/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kod/ kje
Hiša je sredi polja.
3.1.
kdo/kaj imeti v kom/čem / kje
V vsakem človeku je nekaj dobrega.
3.2.
kdo/kaj udeleževati se na/v/pri čem / kje
Bil je na proslavi/zabavi, pri pouku/sestanku.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob koga/kaj / s kom/čim
Je brez pameti.
5.
brezosebnov oslabljenem pomenuoznačeno kaj
Bilo je mraz/škoda/čudno/prav.
6.
brezosebnov oslabljenem pomenuoznačena naklonskost komu/čemu
Tu mu je biti.
7.
v pomožniški vlogikot vez kdo/kaj označen
Dekle je učiteljica.
Celotno geslo Vezljivostni
čákati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za/na koga/kaj
Pacienti čakajo zdravnika.
2.
kdo/kaj usmerjati se na kaj
Čaka na službo.
3.
kdo/kaj ne začeti takoj s čim
Mati /predolgo/ čaka s kosilom.
4.
kaj biti namenjeno, določeno za koga/kaj
Čakajo jih še težke naloge.
5.
knjižno pogovorno kaj biti uporabno, užitno
Ta jabolka čakajo (do drugega leta).
6.
knjižno pogovorno kaj ne biti uporabno, užitno zaradi določenih lastnosti
Solata naj (malo) čaka.
7.
iz lovstva kdo/kaj usmerjati se na kaj
Čakajo medveda.
Celotno geslo Vezljivostni
divjáti -ám nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro brez prekinitve premi kajoč se, vrteč se delovati
Že cel dan divja /brez pravega cilja/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod/ kje
/Neprevidno/ je divjal po prehodu za pešce.
3.
kaj nastopati, pojavljati se z veliko silo od—do/sredi česa / za/čez/v koga/kaj / v/na/pri/ob čem / med/pred/nad/pod čim / kje / od/do kod/ od—do kdaj / kdaj / koliko
V dolini divja veter že nekaj dni.
3.1.

Divjal je boj za človeško življenje.
4.
čustvenostno kdo kazati svojo jezo, togoto
Divja /kot obseden/.
5.
čustvenostno kaj preveč hitro, nepravilno rasti
Korenje in solata /kar preveč divjata/.
Celotno geslo Vezljivostni
držáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj imeti z ro kami oprijeto za kaj
Ves čas je držal za kozarec.
2.
kdo/kaj povezovati koga/kaj
Led drži kamenje /skupaj/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile imeti kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
/Komaj/ je držal tram pokonci.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile lastnostno določati kaj skozi/v kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kdaj/ kje/ kod
Potrošnjo držijo v mejah realnih možnosti.
5.
žargonskov posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi kakega namena ohranjati kaj
Poleg goveje živine drži še ovce in koze.
6.
knjižno pogovorno kdo/kaj trajati
Deževje je držalo (tri tedne).
7.
kdo/kaj ne dajati možnosti prehoda
Bazen /dobro/ drži.
8.
kdo/kaj imeti zmožnost za kaj / koliko česa / koliko
Posoda drži malo manj kot pet litrov.
9.
kaj biti v skladu z resničnostjo
Vabilo še /vedno/ drži.
10.
nav. v zvezi z beseda, obljuba kdo/kaj dati besedo, obljubo
Držijo besedo.
11.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam/ kod
Cesta drži mimo šole.
12.
neknjižno pogovornov oslabljenem pomenu kdo/kaj opravljati, upravljati, organizirati koga/kaj v/na čem/s/pod/nad/med/pred/za čim
Stroj drži v popravilu.
13.
iz lovstva kdo/kaj dajati možnost za odstrel
Divjad /dobro/ drži.
Celotno geslo Vezljivostni
iztêči se -têčem se tudi stêči se stêčem se dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kaj prenehati trajati, teči, veljati
Življenje se (ji) je /zaradi bolezni prehitro/ izteklo.
2.
knjižno pogovorno kaj biti speljan iz/z/s/od—do koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/čez/skozi/mimo koga/kaj / a/po/ob/pri kom/čem /med/pod/nad/pred kom/čim / od/do kod/ kod
Cesta se /komaj opazno/ izteka pod hribom.
3.
iz matematike kaj iziti se
Deljenje se /lepo/ izteče.
Celotno geslo Vezljivostni
ostáti ostánem dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj ne prenehati biti, nahajati se v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje/ kod
Ostal je na deželi in ne v mestu.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub premikanju, gibanju biti, nahajati se v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje/ kod
Krogla (mu) je ostala pod lopatico.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti, obstajati
Jama od bombe je ostala.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti, obstajati po kom/čem/ za kom/čim
Za nevihto je ostalo opustošenje.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ohraniti se komu/čemu
Lepota ji je ostala.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti kot del celote v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje
V semenu je ostal plevel.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti še neporabljeno, nerazdeljeno, nenarejeno, nepreseženo
Ostalo je še (nekaj časa).
8.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti kot del celote v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje
V semenu je ostal plevel.
9.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj tudi vnaprej imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob/na koga/kaj / pri kom/čem / s kom/čim/ kje
Ostal je brez pameti.
10.
brezosebnov oslabljenem pomenutudi vnaprej označeno kaj / kako
Še naprej je ostalo mraz/škoda/čudno/prav.
11.
kot vez kdo/kaj / komu/čemu biti tudi vnaprej označen-o kot kaj / kakšen / kateri / kolikšen / kako/ koliko
Dekle je ostala učiteljica.
12.
iz matematike kaj ne prenehati biti
Pet v sedemindvajset gre petkrat, ostane dve.
Celotno geslo Vezljivostni
potêči -têčem dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kaj doseči konec, prenehati trajati
Dopust mi že jutri poteče.
1.1.
kaj prenehati biti veljaven
Dovolilnica bo kmalu potekla.
2.
redko kaj ne biti več na razpolago
Živila so potekla.
3.
redko kaj končati se od—do/blizu/sredi česa / v/na/pri/ob/po čem / med čim / od—do kje / kje / od—do kdaj / kdaj / koliko
Državna meja je potekla blizu naselij.
4.
v oslabljenem pomenu kaj začeti se
Pogovor je potekel /brez prič/.
Celotno geslo Vezljivostni
potékati -am nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kaj dogajati se, trajati proti koncu
Dopust mu že poteka.
2.
redko kaj ne biti več na razpolago
Živila so začela potekati.
3.
kaj obstajati, trajati od—do/blizu/sredi česa / v/na/pri/ob/po čem / med čim / od—do kje / kje / od—do kdaj / kdaj / koliko
Državna meja poteka blizu naselij.
4.
v oslabljenem pomenu kaj obstajati, trajati
Boji so potekali ves dan.
Celotno geslo Vezljivostni
státi1 stojím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti v pokončnem položaju
Nekateri so sedeli, drugi stali.
2.
kaj biti nameščeno na podlagi s krajšo, ožjo stranjo
Knjige (na polici) ležijo in stojijo.
2.1.
kaj biti nameščeno na podlagi s krajšo, ožjo stranjo
Miza stoji /postrani/.
3.
kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje, kdaj/ koliko
Hiša stoji ob cesti.
3.1.
kaj biti, obstajati sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje, kdaj/ koliko
Grad še danes stoji.
3.2.
kdo/kaj biti v pokončnem položaju sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje, kdaj/ koliko
Učenec je moral za kazen stati v kotu.
4.
kdo/kaj biti v mirujo čem položaju
Ustavil se je in stal(, dokler niso šli vsi mimo).
4.1.
kaj biti v stanju, ko ne dela, ne deluje
Mlinsko kolo je stalo.
4.2.
kaj biti v nedokončanem stanju, ne potekati
Delo v tovarni (še vedno) stoji.
5.
kaj biti uporabno, užitno
Ta jabolka stojijo (do drugega leta).
6.
kaj ne biti uporabno, užitno zaradi določenih lastnosti
Solata naj (malo) stoji.
7.
knjižno pogovorno kdo/kaj pristajati komu/čemu
Modra barva ti ne stoji.
8.
publicističnopreneseno kdo/kaj biti, živeti
/Dobro/ stoji.
Celotno geslo Vezljivostni
têči têčem nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje/ kod
Tekel je po prehodu za pešce.
2.
v posplošenem pomenu kaj neprenehoma brez prekinitve premi kajoč se, vrteč se delovati
Kolesa /dobro in namazano/ tečejo.
3.
kaj obstajati, dogajati se od—do/sredi česa / za koga/kaj / med/pred čim / od—do kdaj/ kdaj / koliko
Pogajanja so tekla ves mesec.
3.1.

Tekel je boj za človeško življenje.
4.
kaj dogajati se, potekati brez prekinitve
Misli in stavki /gladko/ tečejo.
5.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam/ kod
Železnica teče mimo kraja.
6.
knjižno pogovorno kaj brez prekinitve slediti si
Oznake tečejo po abecednem redu.
7.
kdo/kaj hitro gibati se, premikati se
Kar teče že /brez bergel/.
8.
kdo gojiti, ukvarjati se s te kom
Tekel je državnem tekmovanju.
9.
navadno čustvenostno kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
Vsak dan teče na pokopališče.
9.1.
kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj / kam
Tekel je k izpitu.
10.
iz športa kdo zelo hitro premikati se glede na kaj / koliko česa
Teče sto metrov /pod desetimi sekundami/.
Celotno geslo Vezljivostni
veljáti -ám nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kaj imeti pravno moč, veljavo od—do/sredi česa/ med/pred čim / od—do kdaj / kdaj / koliko
Predpis velja od novega leta.
2.
kaj držati
Vabilo še /vedno/ velja.
3.
kaj biti upoštevano, uporabljano
Ta načela v družbi še veljajo.
4.
kaj biti namenjeno komu/čemu
Iskrena zahvala velja vsem.
5.
čustvenostnobrezosebnoizražati nujnost, potrebnost uresničiti kaj
To zanimivost velja videti.
6.
kdo/kaj imeti koliko česa / koliko
Tak avto velja sto tisoč evrov.
7.
iz ekonomije kaj držati
Cena velja /franko/.
Celotno geslo Vezljivostni
vléči vléčem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj
Konj /dobro/ vleče (navzgor).
2.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj po podlagi
Za seboj je vlekla dolgo ogrinjalo.
3.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj / s kom/čim po kom/čem / kod
Vlekel je čopič po platnu.
4.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj iz/z/s koga/česa / od kod
Vlekel je zamašek iz steklenice.
5.
kdo/kaj premeščati koga/kaj k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
Iz nagajivosti (mu) je vlekel kapo na oči.
6.
kdo/kaj delati koga/kaj večje/širše
Vleče tkanino.
7.
kdo/kaj s težavo premeščati koga/kaj
Vso garderobo je vlekla (na počitnice).
8.
kdo/kaj z dihanjem zajemati kaj vase
Vleče dim vase.
9.
čustvenostno kdo/kaj zajemati
Mladič zadovoljno vleče (dudo/mleko).
10.
navadno v 3. osebi nekaj premikati se
Veter /prav nadležno, skoraj kot burja/ vleče.
11.
kaj odvajati dim
Peč /dobro/ vleče.
12.
navadno čustvenostno kaj trajati
Godbeniki so /preveč/ vlekli.
13.
kdo/kaj zavajati koga/kaj
/Pošteno/ ga je vlekel.
14.
kdo/kaj zanimati koga/kaj
/Precej/ ga vlečejo stari gradovi.
15.
knjižno pogovorno kdo/kaj dobivati kaj
Vleče lepo plačo.
16.
iz narodopisja kdo/kaj usmerjeno premikati kaj po podlagi
Dekle je moralo vleči ploh.
Celotno geslo Vezljivostni
vléči se vléčem se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj se premeščati v prostoru
Stopljen sir se /počasi in težko/ vleče; Čas se vleče /kot testo/.
2.
kdo/kaj premeščati se po podlagi po čem / za kom/čim / kod
Obleka se je vlekla za njo.
3.
kdo/kaj premeščati se od koga/česa / od kod / po čem / kod
Oblaki so se vlekli od juga, po cesti se vlečejo vozovi.
4.
kdo/kaj s težavo premikati se v/na/čez kaj / kam
Konj se je vlekel čez potok.
5.
čustvenostno kaj biti/ obstajati čez koga/kaj / po/ob kom/čem / kje/ kod
Razpoka se vleče čez vso steno.
6.
čustvenostno kaj trajati
Bolezen se je /preveč/ vlekla.
Celotno geslo Vezljivostni
vzdržáti -ím dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti, ostati kljub obremenitvam cel, nepoš kodovan
Led je vzdržal, čeprav ni bil debel.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prenesti, prestati kaj / koliko česa / koliko
Človek vzdrži več, kot misli.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj stanjsko prenesti, prestati koga/kaj
Podjetje je vzdržalo konkurenco.
4.
kdo/kaj vztrajati določen čas v/na/pri/ob kom/čem / za/pred/pod/nad/med kom/čim / kje/ kod/ kdaj
Plavalec je /dolgo/ vzdržal pod vodo.
5.
kdo/kaj neprijetno, težko ostati v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad/z kom/čim / kje/ kdaj
Na straži mora vzdržati /do noči/.
6.
kdo/kaj ostati uporaben, dober od—do česa / kdaj / koliko
Ta kruh dolgo vzdrži.
7.
kdo/kaj ohraniti kaj za določen čas v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje/ od—do česa / kdaj / koliko
Pri projektu so vzdržali dobre odnose.
Celotno geslo Vezljivostni
vzdržáti brez -ím brez dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti, ostati živ, nepoš kodovan brez koga/česa
Cel teden so vzdržali brez hrane.
Število zadetkov: 15