Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
čèp, čépa, m. 1) der Zapfen; s čepom zatekniti luknjo; pijan kakor čep; — der Zapfen am Wellbaum, Cig.; — in der Mühle das Ende des Nagels im Bodensteine, Cig.; — der Fenster- oder Thürkegel, C.; — der Gewehrpfropf, BlKr.; — 2) der Rebenzapfen: na dve očesi rezana trta, jvzhŠt.; — 3) kratek jarek, napeljan na travnik iz memo tekoče vode, Dict., Brdo (Gor.), Levst. (Rok.); — 4) neka riba: der Rauhbarsch (aspro), Zidani Most-Erj. (Torb.); — 5) der Ueberschuss, der Saldo, Z., Gor.
Pleteršnik
dvojesẹ́čən, -čna, adj. d. travnik, eine Grummetwiese, Cig.
Vorenc
en člen., amomum, enu maihinu drévze kakòr ena divja tarta, da en leip dúh; angelus, en Angel, en ſel, en oṡnanîaviz, oṡnanenyk; cisarius, en voṡnyk, ali kozhiaṡh eniga voṡá s'dvéma koleſma; dodrans agri, zheterti deil ene nyve; herbarium, en travnik; hyn, ena gviſhna mèra. Ezech:14; peristroma, -tis, en tebih, en firank, en Turṡhki tebih; securis, -ris, ena ſikèra; subniger, -ra, -rum, zhernkaſt, enu malu zhern; subtimere, enu malu ſe bati, ali ſtraſhiti; transcriptum, ena copia piſma; vitrarius, -rÿ, en glaṡhar
Prekmurski
gòrioràti -orjém nedov. orati: [travnik] ka ga netrbê vszáko leto goriorati KAJ 1870, 121
Pleteršnik
gradíti, -ím, vb. impf. 1) einzäunen; vrt, travnik g.; — 2) zudämmen, deichen, Cig.; reko g., den Strom eindämmen, Cig., Jan.; — 3) bauen: hišo, cerkev g., ogr.-C., nk. (hs.).
Vorenc
hosta ž, F10, caedua ſylva, ena hoſta perpuṡzhena ẛa ſekanîe ſléhernimu frai; compascus ager, gmain paſhna nyva, hoſta, travnik; fruticare, vel fruticari, fruticescere, veliko hoſto, mladyz ali odraſlekou puſtiti raſti; incaeduus, -a, -um, nepoſélan, ena prepovédana hoſta, ali bórſht, v'katerim ſe ne smei nyzh vſékati; palaris ſylva, hoſta ṡa kolle; saltus, -ti, en goſd, ali en velik bórsht, s'veliko goṡzhavo, ena goſta hoſta; sylva, -ae, ena hoſta, ali borṡht; sylva palifera, hoſta ṡa kolje, koloſeik; sylva paludosa, hoſta mlakaſta polna bizhovja, mozverna hoſta
Pleteršnik
izjẹ́dati, -am, vb. impf. 1) anfressen, Cig.; črv izjeda zrno, kajk.-Valj. (Rad); rja železo izjeda, Cig.; ausätzen: i. divje meso, Cig.; — ausreißen: voda travnik izjeda, Z.; — 2) quälen: izjedajo me skrbi, Cig.; i. se, sich abgrämen, Cig.
Pleteršnik
izmúliti, -im, vb. pf. ausjäten, ausraufen, Cig., C.; — ausgrasen: travnik i., Cig.
Pleteršnik
izpásti, -pásem, vb. pf. 1) = popasti, abweiden, Mur., Cig.; travnik i., Polj.; — 2) durch die Weide gut genährt machen: živino i., C.; — i. se, fett werden, Cig.; — 3) i. se nad kom, an jemandem sein Müthchen kühlen, (spasti) Vrsno pod Krnom-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
kosȋtən, -tna, adj. mahdbar: k. travnik, Mur., Mik.; — Mahd: kositno delo, die Mähearbeit, die Mahd, Danj. (Posv. p.).
Prekmurski
košelìna -e ž pokošen travnik: Doli poide, kak de'zd'z na koselino TA 1848, 57; Či se dolpokošena tráva na košelini že posühši, te bode senô žnyé BJ 1886, 28
Vorenc
košenica ž, foenile, travnik, koſheniza
Pleteršnik
məzẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) hervordringen (von Flüssigkeiten), kleinweise rinnen, Jarn., Cig., Jan., Met.; iz breze mezi (mzi), Mik.; — travnik vode mezi (mzi), die Wiese ist saftig, Mik.; (mozeti, Mur., Jan., C.).
Pleteršnik
nanésti, -nésem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge herantragen, zusammenbringen; veter je veliko prahu v sobo nanesel; — anschwemmen; voda je blata nanesla na travnik; nanesen svet, angeschwemmtes Land, Cig.; — 2) mit sich bringen; kakor beseda nanese, wie es das Gespräch mit sich bringt, M.; pogovor je tako nanesel, M.; čas in okoliščine so nanesle, C.; kakor nanese stvar, je nach der Art des Gegenstandes, Levst. (Nauk); prilika je tu ter tam nanesla, Levst. (Nauk).
Pleteršnik
nanósiti, -nǫ́sim, vb. pf. 1) eine gewisse Menge durch wiederholtes Tragen hinschaffen, zusammentragen; veliko jedi n. na mizo; gnoja n. v vinograd; vode v čeber n.; — anschwemmen; nalivi so nanosili peska na travnik; — 2) n. se, des Tragens satt werden.
Pleteršnik
napeljȃnje, n. die Hinleitung; n. vode na travnik.
Prekmurski
nasláden -dna -o prid. prijeten: Kellemes, nászladen -a -o AIN 1876, 34; nê je jako lêpa, ali naszládna AIP 1876, br. 7, 3; ali toliko znam pripraviti, ka nama naszládni dom szprávim AIP 1876, br. 9, 5
nasladnéši -a -e prijetnejši: Komaj sze dá naszladnêse meszto miszliti, kak je lêpi trávnik KAJ 1870, 121
Vorenc
njiva ž, F47, adagia sunt: Skusi Gospodarjove ozhy, ta nyva dobru rody; ager, Nyva, pule; ager decumanus, deſſetinska nyva; ager segete nudatus, ſternizhna nyva; compascus ager, gmain paſhna nyva, hoſta, travnik; fori, -orum, jamizhi, ali kraji na nyvi; jugerum, -ri, oranie, ali en krai nyve, kar more en par vollú en dán s'orati, plâsa; restibilis ager, nyva, katera ſe vſaku leitu ſeye; solum agri, ṡemla na nyvi
Pleteršnik
omočvíriti, -ȋrim, vb. pf. sumpfig machen: o. travnik, C.
Pleteršnik
osǫ̑jina, f. die Schattengegend, die nordseitige Gegend, Cig., C.; travnik je v osojini, C., Notr.; samo po osojinah je še ležal sneg, Erj. (Izb. sp.); — prim. osoj.
Število zadetkov: 45