Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
bôžič -íča m (ó í) 
  1. 1. v krščanstvu praznik Kristusovega rojstva: obhajati božič; pričakovali smo te o božiču; darilo za božič
  2. 2. mn., nar. božič, novo leto in (sveti) trije kralji: ker je bila o božičih huda zima, ni mogel domov (I. Šorli)
    ♦     etn. panj, debelo poleno, ki na božični večer gori v peči
SSKJ
brívec -vca m (ȋ) kdor se poklicno ukvarja z britjem in striženjem las: učiti se za brivca / na tej cesti so kar trije brivci / iti k brivcu
SSKJ
déklica -e ž (ẹ́) 
  1. 1. oseba ženskega spola do pubertete: v razredu so same deklice; zgubila se je štiriletna deklica; drobna deklica s črnimi kitkami; prostori, telovadba za deklice / ima dve lepi deklici majhni hčeri
    // včeraj se je rodilo pet deklic in trije dečki
  2. 2. ekspr. dekle: rad je dvoril prikupnim deklicam; odrasla je v lepo deklico / izbral si je že svojo deklico / morska deklica ženski podobno bajeslovno bitje, ki je od pasu navzdol riba
    ♦     etn. ajdovska deklica po ljudskem verovanju dekle, ki je bilo tako veliko, da je stalo z vsako nogo na drugem hribu in pralo v reki
SSKJ
dételjica -e ž (ẹ́) nav. ekspr. manjšalnica od detelja: zajčke je krmil s sočno deteljico / iskal je štiriperesno deteljico, da bi mu prinesla srečo
● ekspr. onadva in jaz smo bili v mladih letih triperesna deteljica trije nerazdružni prijatelji
♦ bot. zajčja deteljica detelji podobna rastlina z belimi zvezdastimi cveti, ki raste po senčnatih gozdovih, Oxalis acetosella
SSKJ
drežáti -ím nedov., dréži; dréžal (á í) nar. vzhodno  
  1. 1. ekspr. godrnjati, sitnariti: oče je nasršen drežal po hiši
  2. 2. čemeti, ždeti: vsi trije smo drežali na peči pozno v noč
SSKJ
dvájset -ih štev. (ȃ) izraža število dvajset [20]
  1. a) v samostalniški rabi: deset in deset je dvajset; trije od dvajsetih / ura je dvajset; ob dvajsetih
  2. b) v prilastkovi rabi: dvajset korakov; zbrano delo v dvajset(ih) zvezkih; tudi neskl. bilo mu je okoli dvajset let
    // neskl. izraža številko dvajset: stanuje na Titovi 20; na vrsti so številke od ena do dvajset
SSKJ
dvajseták -a m (á) vrednost dvajsetih denarnih enot: še trije dvajsetaki mu manjkajo
// bankovec ali kovanec v tej vrednosti: boter mu je stisnil v roko dvajsetak
SSKJ
enájst -ih štev. (á) izraža število enajst
  1. a) v samostalniški rabi: od enajstih so živi še trije / ob enajstih dopoldne; pridem ob enajstih (zvečer) 23h
  2. b) v prilastkovi rabi: z enajstimi možmi; tudi neskl. z enajst možmi
    // neskl. izraža številko enajst: leži v sobi 11
SSKJ
grdôbica -e ž (ó) ekspr. nagajiv, poreden otrok: grdobica se je bal, da ga bodo pretepli; mala grdobica ni dala miru; vsi trije dečki so bili prave grdobice
SSKJ
izméničen -čna -o prid. (ẹ̄) ki se medsebojno menjava v zaporedju: ozebline je pregnal z izmeničnimi kopelmi v mrzli in vroči vodi; izmenično premikanje rok in nog; izmenično upadanje in naraščanje morske gladine / izmenični delovni čas delovni čas, ki se glede na del dneva periodično menjava; iskati žensko za izmenično pomoč v gospodinjstvu; izmenično delo delo v izmenah
♦ agr. izmenična rodnost rodnost vsako drugo, tretje leto; elektr. izmenični generator generator za proizvajanje izmenične električne napetosti; izmenični motor motor na izmenični tok; izmenični tok tok, katerega smer se periodično spreminja; izmenična napetost napetost, katere smer se periodično spreminja; geom. izmenična kota kota na različnih straneh prečnice dveh premic, med katerima je prvi na eni strani prve premice, drugi pa na drugi strani druge premice; šol. izmenični pouk pouk istih učencev, ki se glede na del dneva periodično menjava
    izménično prisl.: z možem delata izmenično; izpraševali so ga trije, in sicer izmenično
SSKJ
izvírek -rka m (ȋ) voda, ki prihaja, priteka iz zemlje na površje: zajeti izvirek; hladen, močen izvirek; bogat izvirek zdravilne vode / pod hribom so trije izvirki studenci
// kraj, kjer voda prihaja, priteka iz zemlje na površje; izvir: izvirek reke; počivati pri izvirku
SSKJ
junák -a m (á) 
  1. 1. kdor je storil izredno pogumno, junaško dejanje: neznani ljudje so v boju postali junaki; slaven junak; zgodbe o srednjeveških junakih; padel je kot junak / narodni junak zgodovinska oseba, ki se je odlikovala v boju za svoj narod; grob neznanega junaka grobnica s posmrtnimi ostanki vojaka, narejena v spomin na padle v boju za domovino
    // nav. ekspr. kdor prenaša, opravlja stvari, za katere je potreben velik napor, požrtvovalnost: junak je, da vzdrži v takih razmerah; v bolezni se je pokazal junaka
    // nav. ekspr. izredno pogumen, neustrašen človek: iskali so junaka, ki bi si upal preplavati reko; iron. junaki pa taki, vsi so zbežali
  2. 2. nav. ekspr., s prilastkom moški, ki se odlikuje v kaki stvari ali ob kakem dogodku: junak olimpijskih iger, Planice / junak dela; bil je junak dneva najpomembnejša osebnost
    // iron. junak v pitju; revolverski junak
  3. 3. kdor zaradi kake lastnosti vzbuja občudovanje in željo po posnemanju: vsaka doba ima svoje junake; mladina hitro menja svoje junake / salonski junak
  4. 4. ekspr. postaven, krepek moški: drevo, da ga trije junaki ne obsežejo; udarec, ki bi celo junaka pobil na tla / poglejte no, kakšen junak je že
  5. 5. glavna, osrednja oseba v literarnem delu: junak drame, romana; junaki nemega filma / Shakespearovi junaki / glavni junak
    // ekspr. oseba, o kateri se pripoveduje: drugo jutro je naš junak odpotoval
SSKJ
kòproducènt -ênta in -énta m (ȍ-ȅ ȍ-é, ȍ-ẹ́) kdor sodeluje pri proizvodnji česa, zlasti filmov: od članov ekipe so le trije sodelovali kot koproducenti
SSKJ
kôrec -rca m (ó) 
  1. 1. posoda z dolgim ročajem za zajemanje tekočine: piti iz korca; zajeti vodo s korcem / ponudila mu je korec vode / korec za zajemanje gnojnice; pren., knjiž. mladost smo pili iz polnih korcev
    // taki posodi podoben del kake naprave: korci mlinskih koles / kolesa na korce
    ♦     teh. korci elevatorja zajemalke
  2. 2. žlebasta strešna opeka za pokrivanje primorskih hiš: stare korce bo treba zamenjati / strešni korci
  3. 3. nekdaj prostorninska mera, navadno za žito, približno 39 l: mernik pšenice in nekaj korcev ajde
  4. 4. nekdaj ploščinska mera, približno 2.000 m2: k hiši je spadalo dvajset korcev polja in trije korci travnikov
SSKJ
koruznják -a m (á) 
  1. 1. nar. vzhodno stavba za sušenje in hranjenje koruze: koruznjak je bil prazen; skril se je v koruznjak / nedaleč so stali trije koruznjaki koruze
  2. 2. star. koruzni kruh: otroci so jedli koruznjak
SSKJ
králj -a m (á) 
  1. 1. v nekaterih državah vladar: angleški, švedski kralj; kralj s svojimi dvorjani; živi kot kralj / v pravljicah bil je kralj, ki je imel tri sinove / sončni kralj Ludvik XIV.; kralj Matjaž pravljična oseba, ki predstavlja pravičnega, dobrega vladarja
  2. 2. ekspr., navadno s prilastkom kdor je zaradi določenih sposobnosti najpomembnejši v svojem okolju: kralj francoske poezije / kralj vseh lažnivcev / kralj ptičev orel; kralj živali lev
    // zlasti v zahodnih deželah kdor ima monopol v proizvodnji česa, v trgovini: avtomobilski, petrolejski kralj; bančni kralj; kralj jekla
  3. 3. igralna karta s figuro moškega s krono: pikov, srčni kralj
  4. 4. šah. najvažnejša šahovska figura: napasti nasprotnikovega kralja
    ●     star. služiti kralju biti pri vojakih; preg. med slepimi je enooki kralj med nesposobnimi, nepomembnimi ljudmi se lahko uveljavi tudi človek z majhnimi sposobnostmi
    ♦     igr. kralj kegelj, ki stoji sredi med drugimi keglji; rel. (sveti) trije kralji trije možje, ki so prišli obdarovat novorojenega Kristusa; praznik v spomin na ta dogodek 6. januarja
SSKJ
króna -e ž (ọ̑) 
  1. 1. okrogel okrasni predmet za na glavo kot znamenje vladarske oblasti: nositi krono; položiti krono na glavo; zlata krona; krona, obložena z dragimi kamni / cesarska, kraljevska krona / žezlo in krona / na ščitu je bila upodobljena krona
    // navadno s prilastkom kar je po obliki podobno temu predmetu: na glavi je imela krono iz cvetja; plesti kostanjevo krono / ekspr. krona bogatih las zelo veliko las, počesanih navzgor
  2. 2. ekspr. vladar, dvor: v državi so izvedli vojaški udar ob pomoči krone; moč cesarske krone; svetovalci krone
    // vladarski naslov: senat mu hoče podeliti krono; prevzeti krono
  3. 3. ekspr. monarhija, kraljevina: ozemlje angleške krone / zavladala jim je krona
  4. 4. ekspr., v povedni rabi, navadno s prilastkom izraža najvišjo stopnjo česa: to je krona njegovih prizadevanj; dogodek je bil krona vsega
  5. 5. krošnja: košata krona; krona cvetoče lipe
  6. 6. denarna enota nekaterih držav: šteti krone; preračunati vrednost blaga v krone / češka, danska, švedska krona
    ●     pog., ekspr. zaradi tega ti ne bo krona z glave padla se ne bo zmanjšal tvoj ugled; vznes. krona stvarstva človek
    ♦     lov. krona najmanj trije parožki na vrhu jelenjega rogovja; med. krona del zoba nad dlesnijo; snov v obliki kapice za zavarovanje poškodovanega vidnega dela zoba; num. krona denarna enota v stari Avstriji z vrednostjo pol goldinarja; rel. trnova krona
SSKJ
láčenbêrgar tudi láčenpêrgar -ja [čən] m (á-ȇ) star. kdor živi v slabih gmotnih razmerah, zlasti če se pred drugimi dela imenitnega: ne maram, da bi moja hči vzela kakega mestnega lačenbergarja / v tisti sobici smo stanovali trije dijaki, sami lačenbergarji
SSKJ
lotíti se in lótiti se -im se, stil. lotíti se -ím se dov. (ī ọ́; ī í) 
  1. 1. z glagolskim samostalnikom napraviti prve akte, prva dejanja pri kakem delu, opravilu: tega dela sem se komaj lotil, zato še ne vem, kakšno bo; priprav se je lotil negotovo, kasneje pa je delo steklo; popravljanja se ni pravilno lotil
  2. 2. z glagolskim samostalnikom izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: lotil se je kidanja snega; lotili so se popravila strehe; nar. lotila se je pospravljati začela je; elipt. brez priprave se je lotil težavne naloge / z oslabljenim pomenom: pustil je šolo in se lotil kmetovanja; marljivo se je lotila vsakega posla ga opravljala, delala
    // s širokim pomenskim obsegom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: mati se je lotila otrokovih raztrganih hlač; z odporom se je lotil knjige jo je začel brati, študirati; poželjivo se je lotil juhe; lotiti se krompirja začeti ga jesti, kopati, lupiti, okopavati, saditi; spomladi se je zgodaj lotil vrta
  3. 3. napasti: trije so se ga lotili, pa jih je premagal; večjih živali se ta zver ne loti; lotiti se koga s pestmi / nihče ni bil varen pred njegovimi žalitvami, vsakogar se je lotil; lotiti se koga v časopisu / ekspr. kod si hodil ves dan, se ga je lotila, takoj ko je vstopil; pog. zdelo se mu je najbolje, da se zaradi posojila loti brata prosi
  4. 4. nav. 3. os., nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: lotila se ga je bolezen; lotil se ga je hud kašelj; nemir, obup, strah se ga je lotil / lotila se ga je nepremagljiva želja, da bi odšel zelo si je želel
    // izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik, sploh: jabolk se je lotila gniloba; rja se je lotila železne ograje / ta bolezen se loti zlasti notranjih delov telesa
    ●     ekspr. toliko dela imam, da ne vem, česa bi se prej lotil zelo veliko dela imam; pog. dekle mu je bila všeč in rekel je, da se je bo lotil da si bo skušal pridobiti njeno naklonjenost; šalj. lotil se je šivanke postal je krojač; večkrat se je koga dejansko, fizično lotil ga je pretepel, udaril
SSKJ
mésec -a tudi -sca m (ẹ̑) 
  1. 1. navadno s prilastkom čas tridesetih, enaintridesetih dni, ki se označujejo z vrstilnimi števniki: našteti mesece; navedite mesec in leto dogodka; pomladni, zimski meseci; imena mesecev; prvi, zadnji dan v mesecu; proizvodnja v prvih mesecih letošnjega leta / še isti mesec je umrl; delo bo končano prihodnji mesec; vsak mesec ji pošilja denar; koliko zaslužiš na mesec; ob koncu meseca; bilo je (meseca) aprila; (meseca) novembra, star. novembra meseca je zapadel sneg / pri datiranju 10. tega meseca [t. m.] / koledarski mesec
    // s prilastkom ta čas glede na kako značilnost, dejavnost: avgust je mesec dopustov / mesec knjige v katerem se posebno skrbi za reklamo, prodajo knjig
  2. 2. navadno s števnikom čas tridesetih dni: trije meseci so minili, odkar je odšel / dela bodo trajala še nekaj mesecev; doma je ostal pet mesecev; vrne se čez dva meseca; najeti sobo za tri mesece; star. denar ji vrne ob mesecu čez en mesec; po treh mesecih ga je tožil; pred dobrim mesecem sta bila še skupaj; že mesec dni ga ni že trideset dni; nekaj mesecev pred smrtjo je izvedel resnico; po preteku dveh mesecev; danes mesec čez trideset dni
    // petnajst mesecev zapora
    // s števnikom ta čas za označevanje starosti česa: star je osem mesecev; z desetimi meseci je shodil ko je bil star deset mesecev
  3. 3. nebesno telo, ki kroži okoli zemlje: raziskovati mesec; poleti na mesec
    // to nebesno telo glede na osvetljenost: mesec sveti, vzide, zaide, ekspr. plava po jasnem nebu; svetli, pesn. bledi mesec / kadar je mesec, sedi pred hišo kadar sije, sveti mesec
    // nar.: mladi mesec mlaj; stari mesec zadnji krajec
    ●     poljud. mesec ga nosi je mesečnik; pog. dobiti pet mesecev (zapora) biti obsojen na pet mesecev (zapora); pog. bila je v sedmem mesecu (nosečnosti) bila je noseča več kot šest in manj kot sedem mesecev; ekspr. pogajanja se lahko vlečejo mesece in mesece zelo dolgo
    ♦     astr. Lunin mesec čas, ki ga porabi Luna, da enkrat obkroži Zemljo; siderski ali zvezdni mesec čas, ki ga porabi Luna, da se spet vrne med iste zvezde; sinodski mesec čas med dvema zaporednima istovrstnima Luninima menama
Število zadetkov: 91