Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
učítelj -a m (ȋ)
kdor (poklicno) uči, poučuje: postati učitelj; učitelj in učiteljica / fakultetni, univerzitetni učitelj / zborovanje učiteljev
// kdor uči, poučuje na osnovni šoli in je za to posebej usposobljen: učitelj in dva profesorja / učitelj fizike / kot nagovor gospod učitelj
// kdor uči, poučuje kako spretnost, umetnost: plesni učitelj; učitelj govorništva
// kdor uči, poučuje sploh: oče mu je bil najboljši učitelj / publ. veliki voditelj in učitelj ljudstva / ekspr. tudi radio je pomemben učitelj
● 
šalj. poleti bi bil učitelj, pozimi zidar rad bi opravljal poklic v času, ko se ne opravlja; len je; knjiž. angelski učitelj Tomaž Akvinski
♦ 
rel. cerkveni učitelj naslov za svetniškega in učenega učitelja evangelija in življenja po evangeliju; šol. domači učitelj nekdaj ki poučuje otroke bogatejših staršev na njihovem domu; partizanski učitelj med narodnoosvobodilnim bojem kdor poučuje na šoli na osvobojenem ozemlju; potovalni učitelj nekdaj ki hodi iz matične šole poučevat na potovalno šolo; predmetni, razredni učitelj; stalni učitelj nekdaj z opravljenim strokovnim izpitom; strokovni učitelj ki poučuje strokovni predmet; učitelj pripravnik brez strokovnega izpita, ki opravlja delo pod vodstvom mentorja; učitelj tečajnik prva leta po 1945 poklicno usposobljen na pedagoškem tečaju
Pravopis
učítelj -a m z -em člov. (ȋ) ~ matematike
učíteljica -e ž, člov. (ȋ)
učíteljev -a -o (ȋ)
učíteljičin -a -o (ȋ)
Celotno geslo Sinonimni
učítelj -a m
kdor (poklicno) uči, poučujepojmovnik
SINONIMI:
nar. školnik, star. šolmošter, knj.izroč. šolnik, star. šomošter, star. učenik, ekspr. učiteljček, šol. učna moč
GLEJ ŠE: razrednik
Celotno geslo Etimološki
učȋtelj – glej učīti
Pleteršnik
učȋtelj, m. der Lehrer, Mur., Cig., Jan., ogr.-Valj. (Rad), nk.; domač u., der Hauslehrer, LjZv.
Besedje16
učitelj sam. m ♦ P: 1 (DB 1584-Reg3)
Črnovrški
učitelj
Celotno geslo Kostelski
učiteljuˈčiːtel’ -a m
Smučanje
amatêrski učítelj smúčanja -ega -a -- m
Čebelarstvo
čebelárski učítelj -ega -a m
Smučanje
poklícni učítelj smúčanja -ega -a -- m
Smučanje
profesionálni učítelj smúčanja -ega -a -- m
Smučanje
smúčarski učítelj -ega -a m
Smučanje
učítelj smúčanja -a -- m
Smučanje
učítelj smúčanja I -a -- -- m
Smučanje
učítelj smúčanja II -a -- -- m
Smučanje
učítelj smúčanja III -a -- -- m
Smučanje
vojáški učítelj smúčanja -ega -a -- m
Število zadetkov: 18