Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
mojster -tra m mojster, učitelj: Mojſter im. ed. sazhne te perve Note pejti ǀ Se veliku shtima, inu lubi en dober Mojster im. ed. ǀ v'mej poshreshnimi levomij je bil en Moister im. ed. tiga posta ratal ǀ Chriſtus nash Moiſter im. ed. je bil tudi odpuſtil ǀ Peld ſvojga Mojſtra rod. ed. Platona ǀ Kadar bi nebil shular tiga Nebeskiga Mojſtra rod. ed., cellu meſtu bi hotel konzhat ǀ nihdar nebodete bulshiga Mojstra rod./tož. ed. neshli kakor je Christus ǀ bi ſe ſvojmu mojſtru daj. ed. ſuper ſtavila ǀ Vſakateri poneſe svoje Bukve pred tiga Nebeſhkiga Mojſtra tož. ed. ǀ sa ſvojga Mojstra tož. ed. ſposna ſijnu Boshijga ǀ ſveti Criſpus, inu Criſpinianus, ter ſta bila dua dobra Moiſtra im. dv. ǀ Glihi vishi ty duhouni Mojſtri im. mn. imaio ſturiti ǀ Od Vuzhenikou vij morite ſe nauzhiti saſtopnoſt Svetiga … od Mojſtrou rod. mn. vſe andverhe ǀ ter bi celliga ſvejta vſe te narkunshtnishi, inu ſaſtopnishi moiſtre tož. mn. poklizali ← dalm. rom. ma(g)istre < lat. magister ‛učitelj, svetovalec, vodja, poveljnik’
Svetokriški
preceptor -ja m učitelj: Se veliku shtima, inu lubi en dober Mojster, Ali preceptar im. ed., kateri dobru vuzhij ǀ Seneca pak keteri je bil njega Preceptar im. ed., mu je bil puſtil shile poresat ǀ Chriſtus bo ſnamy ſturil, kakor s'shulery ſturi en Preceptor im. ed., ali Mojſter, kateri vuzhij ſvoie shularje piſsat ǀ Takrat pak prishal bo kakor en Præceptor im. ed., ali Mojster, kateri pred ſabo poklizhe ſvoie shularie ǀ Na mejſti Preceptarja rod. ed. en Angel je pomagal, inu vuzhil ǀ Carneades Philoſophus je djal od ſvojga Preceptarja rod. ed. Chryſippa ǀ hozhe regeran biti od S. Joſepha, kakor shular od Preceptaria rod. ed. ǀ je bil taku hualeshen Chrijsippu suojmu Precepteriu daj. ed. ǀ AEſchijnes Philosophus on je taku mozhnu zhastil, inu stregu Socratu suojmu Præcepterius daj. ed. ǀ Temu je bil Ozha dal sa Preceptarja tož. ed. eniga vuzheniga Gospuda s' imenam Modeſtus ǀ Ariſtoteles je taku mozhnu shtimal ſuojga Precepteria tož. ed. Platona ǀ sbere eniga vuzheniga, inu saſtopniga Præcepteria tož. ed. ǀ Ony, kakor Preceptary im. mn. naſs lepu shiveti vuzhè ← lat. praeceptor ‛učitelj’
Svetokriški
šolmaster m učitelj: Je bil enkrat en Shuelmaſter im. ed., kateri je imel eno veliko shulo polno shuleriou ǀ Shuelmaſter im. ed. je taiſte kregal, sfaril, inu proſſil de bi imeli bugat, inu ſe vuzhiti ǀ de bi Shuelmaſter im. ed. to shibo prozh vergil ǀ Shuelmaſter im. ed. taiſtom odgovori ← srvnem. schuolmeister ‛učitelj’; zapisi z -ue- odsevajo govorjeni -uə-.
Svetokriški
Albertus -ta m osebno lastno ime Albert, Albreht: Albertus im. ed. Magnus tudi pravi de sa volo tiga je shal v'Nebu ǀ Albertus im. ed. Belgarski Firsht, ſe vſmili zhes tiga Gospuda ǀ Albertus im. ed. Vvoleſtain Kateri nihdar nej hotel od te faush Luterske vere odſtopit ǀ odgovorj Albertus im. ed. Campenſis ǀ Na tem drugem ſtebru je ſtal Albertus im. ed. ta I ǀ Vladislaus Alberta rod. ed. Ogerskiga krajla ſyn 1. Sv. Álbert Véliki, srlat. Albertus Magnus (pribl. 1200–80), dominikanec, sholastičen filozof, učitelj Tomaža Akvinskega 2. Verjetno je mišljen Álbert, vladar katoliške Nizozemske (1599–1621). 3. → Voleštajn 4. → Kampensis 5. Álbreht I. (1255–1308), nem. cesar 6. Álbert II., ogrski kralj (1438–39)
Svetokriški
Aleksandrinus -na m osebno lastno ime 1. Aleksandrinec: KaKor pravi Clemens Alexandrinus im. ed. ǀ ſim perſilem saupyti s' Suetem Clemenam Alexandrinam or. ed. 2. Aleksandrijski: Philo Alexandrinus im. ed. ǀ S. Cirillus Alexandrinus im. ed. je hotel rezhi ǀ Sveti Cyrillus Alexandrinus im. ed. je djal 1. Klêmen Aleksandrínec (160–216), krščanski filozof, ustanovitelj aleksandrijske teološke šole 2. Fílon Aleksandríjski (30 pr. Kr.–50 po Kr.), mislec, ki je skušal s pomočjo alegorij in mistike spojiti židovsko teologijo in gr. filozofijo. 3. Sv. Ciríl Aleksandríjski (umrl 444), cerkveni učitelj, patriarh
Svetokriški
Alkuinus m osebno lastno ime Alkuin: Alcuinus im. ed. odgovorj (II, 50) ǀ Alcuinus im. ed. pravi, de ſonze je zhaſt tiga ſvejta (III, 332) ǀ Jeſt ſi nejſim letu ſmislil, ampak B. Albinus Alcuinus im. ed., katiri je djal (V, 180) Albín Alkuín (735–804), teolog, svetovalec in učitelj Karla Velikega; → Alkimus 2.
Svetokriški
Ambrož -a m osebno lastno ime Ambrož: kakor pravi S. Ambrosh im. ed. ǀ pravi S. Ambros im. ed. ǀ S. Ambrash im. ed., de je zhaſt S. Troyze ǀ S. Amrosh im. ed. pak pravi ǀ Nikar skuſi zhebelle kakor S. Ambrosha tož. ed. ǀ vprashajte Svetiga Ambroſa tož. ed. ǀ inu tu vam ſprizhem s' S. Ambrosham or. ed. Sv. Ambróž, lat. Ambrosius (340–397), cerkveni učitelj, nadškof v Milanu, zavetnik voskarjev in čebelarjev; → Ambrosius
Svetokriški
Anaksagoras m osebno lastno ime Anaksagora: Anaxagoras im. ed. Philoſophus je djal (III, 332) ǀ Anaxagoras im. ed., kadar je bil saſtopil (IV, 412) Anakságora, gr. Ἀναξαγόρας (500–428), atenski filozof, matematik in astronom, učitelj Perikleja, Evripida in morda Sokrata; → Anasagoras
Svetokriški
Anton -a m osebno lastno ime Anton: S. Anton im. ed. Pushaunik s'molitvo je te hude pregajnal ǀ Anton im. ed. de Padova ſapovej ribam, de imaio vkup priti boshjo beſſedo poshlushat ǀ S. Anton im. ed. Appat pak pravi ǀ en Mosh is imenam Anton im. ed., tiga je glava taku mozhnu bolela, de je imel obnorit ǀ Ceſſar Marcanton +im. ed. je imel Leve taku krotke, de je taiſte nuzal sa kozhio na meiſti koinou ǀ ſe je bilu sgodilu ob zhaſsu S. Antona rod. ed. de Padua ǀ k' S. Antonu daj. ed. de Padova ſe je bil ſpovedal ǀ Paulus K'Antonu daj. ed. je djal ǀ kateriga nepelejo jeleni, kakor ſo pelali Aureliana, nikar levij, kakor Mark Antona tož. ed. ǀ poshle S. Antona tož. ed. motit, inu v' greh perpravit ǀ Pompeuſa, inu Marcantona +tož. ed. shnyh vojsko je bil pregnal ǀ Krajliza Cleopatra enkrat je bila pouabila k' vezery Krajla Marcantona +tož. ed. ǀ prideshenza ſe je polomila pod Svetem Antonam or. ed. 1. Sv. Antón Véliki (250–356), egip. puščavnik 2. Sv. Antón Pádovski (1195–1231), cerkveni učitelj 3. Sv. Antónij Péčerski, (983–1073), začetnikov ruskega meništva 4. → Antonius 1.
Svetokriški
Anzelmus -ma m osebno lastno ime Anzelm: S. Anſelmus im. ed. pravi ǀ beſsede S. Anſelma rod. ed. ǀ s' Svetem Anſelmam or. ed. Sv. Anzélm, srlat. Anselmus (1033–1109), škof v Canterburyju, cerkveni učitelj
Svetokriški
Atanazius m osebno lastno ime Atanazij: Kakor ozhitnu pravi S. Athanaſius im. ed. ǀ samerka S. Atthanaſius im. ed. ǀ Kakor lepu govorij s. Athanasius im. ed. ǀ K' ſadnimu Ceſſar poshle po eniga Zupernika, s' imenam Athanaſius im. ed., ter sapovej de ima S. Juria s' ſtrupam umorit 1. Sv. Atanázij Véliki (295–373), patriarh v Aleksandriji, cerkveni učitelj 2. Neki čarovnik z imenom Atanazij, ki naj bi zastrupil sv. Jurija.
Svetokriški
Avgustin(us) -na m osebno lastno ime Avguštin: S. Auguſtinus im. ed. je bil vmerl v'tem kir Pſolme te pokure je molil ǀ Inu S. Augustinus im. ed. pravi ǀ S: Auguſstinus im. ed. bere ǀ sakaj S. Auguſtjnus im. ed. vam letu ſturiti sapovej ǀ od katere piſhe S. Auguſtin im. ed. ǀ vuzhenu je bil ſamerkal S. Auguſtin im. ed. ǀ Od Katere resnize veliku ſo piſsali: S. Hieronymus S. Ambrosh. S. Augoſtin im. ed. ǀ od te Bogaboyezhe Mattere S. Auguſtina rod. ed. ǀ jest pak ne gledam na letu, temuzh na beſsede S. Augustina rod. ed. ǀ inu aku meni ne vervjete, verujte S: Augustinu daj. ed. ǀ poshlushajo s. Auguſtina tož. ed. Kaj pravi ǀ poshlushajte S. Augustina tož. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam or. ed. ǀ s's. Augustinam or. ed. pres vſiga konza ſe bom jokal ǀ ſledni resnizhnu more s'S. Augustinom or. ed. ſposnati ǀ ta kateri pamet imà bó s'Auguſtinam or. ed. rekal Sv. Avguštín, lat. Augustīnus (354–330), škof v Hiponu v Afriki, cerkveni učitelj; → Agostinus, → Agustinus
Svetokriški
Bazilius -a/-ija m osebno lastno ime Bazilij: kar naſs vuzhi S: Baſilius im. ed. rekozh ǀ s. Basilius im. ed. nam da sastopit ǀ Alexander Ceſſarja Baſiliuſa rod. ed. Syn ǀ po beſſedah S. Baſiliuſa rod. ed. ǀ poshluſhajte S. Baſiluſa tož. ed. ǀ inu S. Baſilia tož. ed. s' meram puſtj ǀ Grætia s' Baſiliuſam or. ed. 1. Sv. Bazílij (330–379), cerkveni učitelj in pisec, škof v Cezareji v Mali Aziji 2. Bazílij, oče cesarja Aleksandra
Svetokriški
Beda -a m osebno lastno ime Beda: Poshlushajte tudi kaj pravi Beda im. ed. ǀ od kateriga pishe ta zhastiti Beda im. ed. ǀ Venerabilis Beda im. ed. pishe ǀ morem poterdit s' tem zhaſtitim Bedam or. ed. Sv. Béda Častitljívi, srlat. Beda Venerabilis (674–735), agl. menih, pisec in cerkveni učitelj je bil za svetnika razglašen šele 1899, zato pred njegovim imenom ni predimka → s.
Svetokriški
Bernard(us) -da m osebno lastno ime Bernard: Poshlushajte kaj pravi S. Bernardus im. ed. ǀ jeſt ſam, inu S. Bernard im. ed. pres viz ſmo v'Nebu prishli ǀ Klizhem tudi sa prizho vniga Bogabojezhiga Miniha Ordna S. Bernarda rod. ed. ǀ beſſede S. Bernarda rod. ed. Senenskiga ǀ ſe je bila prikasala S. Bernardu daj. ed. ǀ Drugi bodo S. Bernarda tož. ed. perglihali ti skryni ſtariga Teſtamenta ǀ bodem rekal s'S. Bernardam or. ed. 1. Sv. Bernárd (1090–1153), cerkveni učitelj, opat cistercijanskega samostana v Clairvauxu 2. → Bernardinus 1., → Bonevalensis
Svetokriški
Bonaventura -a m osebno lastno ime Bonaventura: S. Bonaventura im. ed. ſeraphinski Dohtar je piſſal ǀ taku tudi moj S. Bonoventura im. ed. ima lete ſuſebne try laſtnoſti ǀ pravi S. Bonaveetura im. ed. ǀ od moiga lubiga Pomozhnika S. Bonaventura rod. ed. Seraffinskiga Dohteria ǀ Na dan Svetiga Bonaventura rod. ed. Shkoffa ǀ bom perloshil beſſede S. Bonauentura rod. ed. ǀ S. Duh je bil dal S. Bonaventuru daj. ed. gorkuto Boshje lubesni ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Cardinali s. Bonaventura tož. ed. ǀ sa tiga volo s' S. Bonaventuram or. ed. porezhem Sv. Bonaventúra, pravo ime Giovanni di Fidanza (1221–74), frančiškan, kardinal in cerkveni učitelj
Svetokriški
Cirilus -la m osebno lastno ime Ciril: Poshlushaite kaj pravi S. Cyrillus im. ed. ǀ kakor S. Cirillus im. ed. je bil samerkal ǀ KaKor ozhitnu pravi s. Cirilus im. ed. ǀ Poshlushajte beſsede S. Cirilla rod. ed. ǀ Poshlushajte S. Cyrilla tož. ed. ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Patriarhy s. Cyrilla tož. ed. ǀ s'S. Cirillam or. ed. bom rekal ǀ Shihar tedaj porezhem s'S. Cijrillom or. ed. Sv. Ciríl Aleksandríjski (pribl. 370–444), zgodnjekrščanski pisec, patriarh, cerkveni učitelj
Svetokriški
Damian(us) -na m osebno lastno ime 1. Damijan: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Arzati S. Coſma inu Damiana tož. ed. (II, 194) 2. Damiani: S: Peter Damianus im. ed. lete beſsede perloshi ǀ naſs opomina s. Damianus im. ed. ǀ Kakor S. Damianus im. ed. ǀ Sklene S. Damianus im. ed. ǀ satoraj je djal S. Peter Damian im. ed. ǀ s' beſſedamy S. Petra Damiana rod. ed. 1. Sv. Damiján, mučenec za časa Dioklecijana, skupaj s sv. Kozmo zavetnik zdravnikov, lekarnarjev, kirurgov, zobozdravnikov idr. 2. Sv. Péter Damiáni (1007–72), teološki pisec, kardinal in cerkveni učitelj
Svetokriški
dohtar -ja m akademski izobraženec, tj. zdravnik, pravnik ali teolog: en Magiſter Philoſophiæ, inu Dohtar im. ed. Svetiga piſſma ǀ Gospud Dohtar im. ed. pomogajtemi, sakaj vam bom lepu plazhal ǀ kakor en Dohtar im. ed., ali Arzat ǀ Dohter im. ed. ima ſvoje piſſma, inu praude naſtrani puſtiti ǀ Dohter im. ed. vſe ſamerkanu najde, prebere, inu gre pred Rihtaria, ſazhneo ſe praudat ǀ tam gori je bil Dohter im. ed. Svetiga Piſſma ratal ǀ od moiga lubiga Pomozhnika S. Bonaventura Seraffinskiga Dohteria rod. ed. ǀ hudizh gre k'enimu dohtariu daj. ed. ǀ ſe je bila salubila veniga Dohtaria tož. ed. ǀ njega imenuje Seraphinskiga Dohtaria tož. ed. ǀ prezei po Dohtarja tož. ed. poshle ǀ Je bil smalal eniga Dohtarja tož. ed., inu sapiſſal … On sa vſe shtudera ǀ mu shenka eno moſhno danariu, ſakaj pres letè Dohtary im. mn. nimaio beſsed ǀ Dohtarij im. mn. nej ſo vupajna imeli njega osdravit ǀ Antoninu Ceſsarju Dohtary im. mn., ali Arzati ſo bily saudali ǀ Pojte ſem Ceſſary, Krajli, Firshti, Groffi, Shlahtniki, Dohtery im. mn., Rihtary ǀ enij na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati, enij kmetje, drugi shlahtniki, eny hlapzi, drugi Goſspodarij, enij Antduerharij, drugi Dohterij im. mn. ǀ ona neposhlusha beſſede teh Philoſophou, ni Theologou, ni Dohtariou rod. mn. Svetiga Piſſma ǀ kai s' ena velika nepamet bi bila tiga zhloveka, kadar bi on hotel ſamu volen jeſti eno gobo zhes ſvit tih Dohteriou rod. mn. ǀ vſy jeſiki Prerokou, inu Svetih Dohtoriou rod. mn. taiſto hualio ǀ nej ſte k' Dohtarjom daj. mn. shli ǀ s'Ribizhu Dohtarje tož. mn. je bil ſturil ǀ vſe Dohtarje tož. mn. vkup poklizheio, ty veliku arzny skuſhaio angelski dohtar epitet sv. Tomažu Akvinskemu: s. Thomas Angelski Dohtar im. ed. sklene ǀ Inu urshoh da ta Angelſki Dohtar im. ed., sakaj ſe taku imenuje serafinski dohtar epitet sv. Bonaventuri: vſe kar S. Bonaventura ſeraphinski Dohtar im. ed. je piſſal ← nem. Doktor ← lat. doctor ‛učitelj’
Svetokriški
Efrem -a in nepreg. m osebno lastno ime Efrem: tu Kar pravi S. Ephrem im. ed. ǀ kakor poterdi S. Effrem im. ed. ǀ pravi S. Effraim im. ed. ǀ ſe joka S. Effrem im. ed. rekozh ǀ Bugaimo my S. Ephrema tož. ed. ǀ shiher s'Svetem Ephraim or. ed. ſaupjem Sv. Éfrem (306–373), cerkveni učitelj
Število zadetkov: 29