Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
bridkóst -i ž (ọ̑)
trpka duševna bolečina: prizadejal ji je mnogo bridkosti; užiti dovolj bridkosti; z bridkostjo v srcu gleda njegovo početje; bridkost srca; življenje brez težav in bridkosti / smrtna bridkost tesnoba, trpljenje ob umiranju
Pravopis
grenkôba -e ž, pojm. (ó) ~ morske vode; števn., poud. užiti mnogo grenkob |neprijetnosti|
Celotno geslo Frazemi
káplja Frazemi s sestavino káplja:
do zádnje káplje, do zádnje káplje krví, [kot] káplja v mórje
Celotno geslo Sinonimni
míkati3 -am nedov.
s smiselnim osebkom v tožilniku vzbujati pri kom veliko željo doseči, užiti, narediti kaj
SINONIMI:
ekspr. dišati, pog. držati, pog. imeti
GLEJ ŠE SINONIM: privlačiti, zanimati
Celotno geslo Etimološki
naužíti se – glej užíti, žíti
Celotno geslo Etimološki
použíti – glej užíti, žíti
Celotno geslo Etimološki
preužíti – glej užíti
Celotno geslo Etimološki
preužȋtkar – glej užíti
Celotno geslo Etimološki
užȋtek – glej užíti, žíti
Celotno geslo Etimološki
užíten – glej užíti, žíti
SSKJ²
užíti užíjem dov. (í ȋ)
1. sprejeti hrano, tekočino v telo skozi usta: danes ni še ničesar užil; užiti preveč piva, žganja / užiti kapljice, tablete; s hrano je užil tudi strup zaužil
2. uporabiti kaj za zadovoljitev svojih potreb: svojega bogastva ni mogel, znal užiti / ekspr. užiti telo, ustnice koga
3. biti deležen česa: užiti čast, sramoto; užil je malo materine ljubezni; v življenju je užil veliko hudega
// imeti, doživeti čustva, občutke tega, kar izraža določilo: užiti velik strah, veselje / takega mraza v življenju še ni užil občutil / užiti nekaj lepih dni
● zastar. ves denar je užil sam porabil; knjiž. v tem kraju sem užil mladost preživel
    užíti se zastar.
    naužiti se: užiti se veselega življenja
    užít -a -o:
    užita hrana; užito veselje
Pravopis
užíti užíjem dov., nam. užít/užìt; užítje; drugo gl. žiti (í ȋ) kaj Danes nisem še ničesar užil pojedel; ~ veliko hudega doživeti, pretrpeti; ~ preveč piva spiti
Celotno geslo Sinonimni
užíti užíjem dov.
kaj biti deležen česa
SINONIMI:
star. zaužiti
GLEJ ŠE SINONIM: pojesti, porabiti, preživeti, vzeti, začutiti
Celotno geslo Vezljivostni G
užíti užíjem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj voljno uporabiti koga/kaj / koliko česa
/S strahom/ je užil novo zdravilo.
2.
kdo zavestno in čutno dočakati koga/kaj
Malo prvoborcev je užilo konec vojne.
Celotno geslo Etimološki
užíti -ȋjem dov.
Pleteršnik
užíti, užȋjem, (užȋvem, Krelj, Lašče-Levst. [Rok.]), vb. pf. genießen; malo dobrega užiti na tem svetu; naj vsaj nekoliko uživemo tega sveta, Krelj; — u. se česa, u. se mira, slobode, kajk.-Valj. (Rad).
Celotno geslo Pohlin
užiti [užíti užȋjem] dovršni glagol

užiti dobrine

PRIMERJAJ: uživati

Vorenc
užiti dov., F7, abedere, odjéſti, vshiti, ſneſti; edo, -re, jéſti, vṡhiti; expendere, vun dati: potratiti, vṡhiti; frugi, vṡhiti, vṡhivati; insumere, ferzerati, vṡhiti; perfrui, dobru vṡhivati, ali vṡhiti, s'luṡhtom eno reizh vṡhivati; praeconsumare, poprei pozerati, vṡhiti, poṡhreti, ṡadjati
Svetokriški
užiti užijem dov. užiti, zaužiti: imaio tulikain shpishe vshiti nedol. kulikajn je potrebnu sa nyh shiuleine ǀ Je hudu ſnamine kadar en bolnik n'hozhe enu majhinu grenko arznio vſhiti nedol., de bi ſdravil ǀ Svetu Reshnu Telu ſe je podſtopil v' ſourashtvi ushiti nedol. ǀ ti ſe varvash teh shkodlivih shpish, celli dan neushyesh +2. ed. s'en vinar urednoſti ǀ katiri pak leto Sveto shpisho vshje 3. ed., bo do vekoma shivil ǀ vſe kar ushie 3. ed. ſe v' ſtrup preoberne ǀ zhe pak v' grehi ſe vshije 3. ed. je shkodliu ǀ Kadar pak neurednu, inu greshnu edn vshie 3. ed. tu S. Rus. T. ǀ kadar ſe zhastij inu moli, ali pak vſhije 3. ed., ſad te gnade Boshje nam perneſe ǀ kateriga vſak dan na shpisho naſhiga shivota vſhyemo 1. mn. ǀ Svetu Reshnu Telu ſturj de ratamo tu kar vshiemo 1. mn. ǀ ſo bile en ſpomin Svetiga Reshniga Teleſſa, kateru ob veliku Nozknim zhaſſu ty verni karsheniki vshieio 3. mn. ǀ kateri vrednu vshijeio 3. mn. ta S: Sacrament ǀ v'ſpumladi arznje vshyeio 3. mn., inu shilo odpreio ǀ vshite vel. 2. mn. s' pravo andohtio, s' zhiſtim ſerzam ta Sveti Sacrament ǀ ſe najdem per Chriſtuſu Jesusu, kateriga po goſtim ſim vshil del. ed. m v' tem Svetem Sacramenti tiga Altaria ǀ kakor je bil to arznio vſhil del. ed. m, prezei je bil osdravil ǀ Judesh Iskariot pak dokler neurednu je bil ushil del. ed. m, to vezhno ſmert je sadubil ǀ vari ti mene, de bi jeſt v' leto veliko pregreho nepadil, inu tebe v' S. Rus. T. neurednu neushil +del. ed. m ǀ ſim bila ſnoſſila, inu eno arznio vshila del. ed. ž ǀ per tej S. Misi bote nashli, inu vſhili del. mn. m to nar zhudnishi, inu nar shlahtnishi spisho S. Rus. T. ǀ proſſitega de bi Sveti Sacrament urednu vshili del. mn. m ǀ po tem kir ſo vſy sadoſti ushili del. mn. m, je taiſtom tulikajn Kruha oſtalu
Celotno geslo Kostelski
užiti ► vˈžit vˈžiːjen dov.
Število zadetkov: 36