Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Sprotni
árheogenétika samostalnik ženskega spola
    iz antropologije, iz biologije veda o genetskem materialu človeških populacij iz preteklosti 
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. archeogenetics, nem. Archäogenetik, iz arheo(logija) + genetika
SSKJ²
avtízem -zma m (ī)
psiht. duševna motnja, ki se kaže v zaprtosti vase, nezanimanju za okolico, izogibanju stikom ter ustaljenih in ponavljajočih se vzorcih vedenja: oblike avtizma; simptomi, znaki avtizma; osebe z avtizmom / nastanek, vzroki avtizma; pojav, uganka avtizma
SSKJ²
črkôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na črke: znamenj na izkopanini ne moremo pripisati nobenemu črkovnemu sistemu; črkovni slog; črkovno-številske oznake sestavljene iz črk in številk / črkovna uganka
 
tisk. črkovni regal omara s črkovnjaki; črkovna garnitura črke vseh velikosti istega tipa
SSKJ²
dopolnjevánka -e [dopou̯njevankaž (á)
uganka, pri kateri je treba besedo dopolniti z eno ali več manjkajočimi črkami, da dobi (nov) pomen: rešitve dopolnjevank
Pravopis
dopolnjevánka -e [u̯n] ž (á) |uganka|
SSKJ²
enígma -e ž (ȋ)
knjiž. uganka: ljubitelj enigem / to je za mnoge enigma
Pravopis
enígma -e ž (ȋ) uganka
Celotno geslo ePravopis
Fibonaccijev
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Fibonaccijeva Fibonaccijevo pridevnik
IZGOVOR: [fibonáčijeu̯], ženski spol [fibonáčijeva], srednji spol [fibonáčijevo]
ZVEZE: Fibonaccijevo število, Fibonaccijevo zaporedje
SSKJ²
izpolnjevánka -e [ispou̯njevankaž (á)
uganka, pri kateri se besede vpisujejo v zastavljeni lik vodoravno, tako da črke, zlogi na označenih poljih dajo končno rešitev: rešiti izpolnjevanko
Pravopis
izpolnjevánka -e [u̯n] ž (á) |uganka|
Jezikovna
Kako pisati ime »Merku« — s krativcem (Merkù) ali brez njega?

V magistrski nalogi na muzikologiji hčerka piše o Merkuju. Razen v prvem sklonu -- pišemo z naglasom priimek Merku?

Pleteršnik
konopljína, f. die Hanfleinwand, Mur., C.; uganka: izpod pečine v jelovino, iz jelovine v konopljino (= moka v mlinu, ki se v vreče deva), jvzhŠt.
SSKJ²
krížanka1 -e ž (ȋ)
uganka, pri kateri se vpisujejo besede v vodoravne in navpične vrste: reševati križanke; izpolnjene križanke; nagradna križanka / slikovna križanka pri kateri nekatere opise besed nadomeščajo slike / glasbena križanka pri kateri se ugiba kak podatek o predvajani skladbi
Celotno geslo Etimološki
krȋžanka1 -e ž
Celotno geslo ePravopis
Laponec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Laponca samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
USTREZNEJE: Samijec
pripadnik ugrofinskega domorodnega ljudstva v Skandinaviji
v množini Laponci ugrofinsko domorodno ljudstvo v Skandinaviji
IZGOVOR: [lapónəc], rodilnik [lapónca]
BESEDOTVORJE: Laponec, Laponka, Lapončev, Laponkin, laponski
Pleteršnik
logogrīf, m. besedna ali pismenska uganka, der Logogriph.
Celotno geslo Frazemi
lúknja Frazemi s sestavino lúknja:
čŕna lúknja, dáti kóga v lúknjo, iméti lúknjo v žêpu, iskáti lúknjo v zakónu, íti v lúknjo, nájti lúknjo v zakónu, poglédati v vsáko [míšjo] lúknjo, sedéti v lúknji, skríti se v míšjo lúknjo, správiti kóga v lúknjo, správiti kóga v míšjo lúknjo, spustíti vrága iz lúknje, stísniti kóga v míšjo lúknjo, vtakníti kóga v lúknjo, z lúknjo v žêpu
Pleteršnik
lȗknja, f. das Loch; ni v vsaki luknji raka, Npreg.; uganka: Na zidu visi — v luknjo misli (= ključ), Dol.-Erj. (Torb.); — ein schlechtes Gemach, ein Loch; — der Arrest; v luknjo vtekniti koga, einen ins Loch werfen; prim. stvn. luccha, Lücke, Mik. (Et.).
SSKJ²
mágičen -čna -o prid. (á)
1. po ljudskem verovanju ki ima nenavadno, skrivnostno moč, čaroven: z magičnimi gibi delati čarovnije; magični obredi; z magično formulo klicati duhove; magično sredstvo / pripisovati čemu magičen pomen / verovati v magične sile; pren. magična povezanost med človekom in umetnostjo
2. knjiž., ekspr. zelo velik, zelo močen: magična moč pesniške besede, drame, pesmi
// nenavadno, izredno lep: sneg se sveti v magični belini / s svojimi magičnimi akcijami je navdušil ljubitelje košarke
● 
publ. tekmovalec ni mogel preseči magične meje določenega, zelo težko dosegljivega športnega rezultata
♦ 
fiz. magično število število protonov ali nevtronov v atomskem jedru, ki ima za posledico posebno obstojnost jedra; igr. magični kvadrat magični lik kvadratne oblike; magični lik uganka, pri kateri se iste besede ponovijo vodoravno in navpično tako, da se križajo; rad. magično oko priprava na radijskem sprejemniku, ki s širjenjem in oženjem svetlobne pege kaže njegovo uglašenost
SSKJ²
nagráden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na nagrado: nagradni natečaj, razpis; nagradna križanka, uganka; nagradno tekmovanje / nagradno žrebanje / nagradni dopust; nagradno potovanje / nagradni kupon
Število zadetkov: 98