Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
umréti umrèm tudi umŕjem stil. umrjèm dov., umŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ)
prenehati živeti: bolnik je umrl kmalu po operaciji; umrl je mlad; starši so mu umrli pred enim letom; umreti na potovanju, v prometni nesreči; umreti pod ruševinami; umreti doma, v bolnišnici; umreti v hudih bolečinah; umreti od lakote, mraza, starosti, strahu; umreti za kapjo, tuberkulozo; umreti zaradi pljučnice, raka; lahko, mirno umreti / umreti v bedi, samoti; v vojni je umrlo veliko ljudi / umreti junaške, naravne smrti / umreti za domovino / zaradi mraza so vse čebele umrle
// ekspr. prenehati obstajati: ljubezen med njima je umrla; njuno prijateljstvo je umrlo / vsako upanje mi je umrlo prenehal sem upati; spomini v njej še niso umrli še se spominja / pesem je umrla nekje v daljavi zamrla
● oče je umrl brez oporoke ne da bi naredil oporoko; ekspr. zaradi onesnaženosti je reka umrla je prenehalo življenje v njej; ekspr. skoraj umrla je od smeha zelo se je smejala; če hujšega ne bo, še umreti ne bo treba
    umŕl -a -o:
    poklonili so se umrlemu prijatelju; umrli spomini; umrla ljubezen
Pravopis
umréti umrèm tudi umréti umŕjem, star. umréti umrjèm dov. umŕtje; drugo gl. mreti (ẹ́ ȅ; ẹ́ ŕ; ẹ́ ȅ) Bolnik je umrl; umreti od česa ~ ~ mraza; poud. skoraj ~ ~ smeha |zelo se smejati|; umreti za koga/kaj ~ ~ domovino |pasti v boju|; umreti za čim ~ ~ kapjo
Celotno geslo Sinonimni
umréti umrèm dov.
1.
prenehati živeti
SINONIMI:
ekspr. cepniti, nizk. crkniti, nizk. čivkniti, ekspr. dati svetu slovo, knj.izroč. dognati svoje življenje, vznes. dokončati življenjsko pot, vznes. dopolniti zemeljsko pot, vznes. dopolniti življenjsko pot, vznes. dotrpeti, vznes. doživeti2, nizk. gagniti, vulg. gavzniti, nizk. guzniti, ekspr. iti na drugi svet, nizk. iti po gobe, ekspr. iti rakom žvižgat, ekspr. iti v krtovo deželo, evfem. iti v večnost, star. izdahniti dušo, star. izdihniti, star. izdihniti dušico, star. izdihniti dušo, ekspr. izhirati, ekspr. izhropsti, star. izpustiti dušico, star. izpustiti dušo, vznes. izročiti dušo Bogu, nizk. iztegniti pete, nizk. iztegniti se, vznes. iztrpeti, star. končati, nizk. krepati, nizk. krepniti, vznes. leči k večnemu počitku, vznes. leči k večnemu pokoju, vznes. leči pod rušo, vznes. leči v grob, vznes. leči v zemljo, evfem. oditi med krilatce, ekspr. oditi na drugi svet, vznes. oditi v kraljestvo senc, vznes. oditi v nepovrat, knj.izroč. oditi v onstranstvo, ekspr. oditi v smrt, zastar. odmreti, ekspr. odživeti, ekspr. odžvižgati, ekspr. omahniti v smrt, nizk. poginiti, evfem. pogledati na ono stran, star. posloviti se od sveta, knj.izroč. preminiti, evfem. preseliti se na drugi svet, evfem. preseliti se v večnost, knj.izroč. priti v objem smrti, evfem. rešiti se zemeljske teže, ekspr. shirati, ekspr. skleniti krog življenja, ekspr. skleniti svoje dni, ekspr. skleniti svoje življenje, ekspr. skleniti življenjsko pot, pog. skončati, star. stopiti pred božji tron, star. stopiti pred božjo sodbo, ver. stopiti pred večnega sodnika, evfem. stopiti v večnost, star. storiti konec, nizk. škripniti, otr. umrčkati, ekspr. vzeti konec, zastar. zaginiti, zastar. zamreti, vznes. zapustiti solzno dolino, evfem. zapustiti svet, vznes. zasnivati večni sen, evfem. zaspati za zmeraj, evfem. zaspati za zmerom, star. za večno zaspati, ekspr. za vedno zapreti oči, star. zgasniti, nizk. zguzniti
2.
za kaj ekspr. izraža, da je prenehanje življenja koga povezano z njegovim dejavnim prizadevanjema za kaj
SINONIMI:
ekspr. dati življenje, ekspr. izgubiti življenje, ekspr. oditi v smrt, ekspr. omahniti v smrt, vznes. položiti življenje na oltar česa, ekspr. zapraviti življenje, ekspr. žrtvovati življenje za kaj/čemu
Celotno geslo Vezljivostni G
umréti umrèm tudi umŕjem dovršni glagol, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
1.
kdo prenehati živeti, prenehati obstajati
Eni so umrli /od lakote/, drugi /zaradi starosti/.
1.1.
kdo prenehati živeti kakšen , kakšnih lastnosti
Umrl je mlad.
2.
kdo prenehati živeti, prenehati obstajati na/v/pri/po kom/čem / med/pred/nad/pod/ kom/čim / kje / kdaj
Umrl je na potovanju.
Celotno geslo Frazemi
umréti Frazemi s sestavino umréti:
umréti od sméha, umréti s škórnji na nôgah, umréti v škórnjih
Celotno geslo Pregovori
umreti je sestavina izrazov
Kogar bogovi ljubijo, umre mlad, Operacija uspela, pacient umrl, Škoda je umreti in denar pustiti, Upanje umre zadnje
V VARIANTI IZRAZOV: Vse življenje se učimo
Celotno geslo Etimološki
umrẹ́ti umrȅm in umŕjem dov.
Pleteršnik
umrẹ́ti, -mrèm, -mŕjem, vb. pf. sterben; — u. od žalosti, od glada, za lakoto, za kako boleznijo; u. z zlo smrtjo, eines schlimmen Todes sterben, Trub.; u. z naglo smrtjo, Dol.; umrli, der Verstorbene, nk.
Celotno geslo Pohlin
umreti

GLEJ: mreti

Vorenc
umreti dov., F33, decedere de vita, vmréti; denasci, vmréti; dolore est enectus, je od ṡhaloſti vmerl; expirare, vmreiti, dúh gori dati; fungi vita, vmréti; immori studÿs, nad ſhtuderanîam vmréti, ſe cilú ſylnu fliſſati; intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres teſtamenta, kateriga erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament obene mozhy néma; mori, vmréti; morticinus, -a, -um, kateri od ſam ſebe vmerje; reddere animam, vmréti; statum est semel mori, je poſtavlenu, ali ṡklenîenu enkrat vmréti
Svetokriški
umreti umrjem dov. umreti: Jeſt videm de morem umreti nedol., de ſi lih nerad ǀ je bil k' ſmerti obſojen, inu je mogal umreiti nedol. ǀ per katerimu ta tatvina ſe najde, on ima umrejti nedol. ǀ Sabſtoin ſe je troshtat dobru vmrèti nedol., kadar edn v'grehoh shivi ǀ rajshi hozhe vumrèti nedol., kakor greh dopernesti ǀ Kaj ſe boysh od lakote vmreti nedol. ǀ vſi ſo imeli od lakoti vmrejti nedol. ǀ rajshi ſo hoteli na tiſtem mejſti vumrejti nedol. ǀ ſe ſo bali od lakote umrèti nedol. ǀ pres Spuvidi, inu Mashnika more vmreiti nedol. ǀ ſo skorej od lakoti imeli vmrejtij nedol. ǀ Iest taKu shivim, KaKor de bi ſledno uro imel vmret nedol. ǀ telu more enkrat umereti nedol. ǀ na krishu shpotlivu vmereiti nedol. ǀ Po ſili umeriem 1. ed., inu nevejm, kam pujdem ǀ vmeriesh 2. ed., inu de vekoma ſe fardamash ǀ Edn mej tima dvema umerje 3. ed. ǀ na te beſsede vmerje 3. ed., inu do vekoma Nebu sgubij ǀ kadar ym shena umerie 3. ed. ǀ Ie shivil kakor ena nepametna shivina, vmerie 3. ed. tudi kakor shivina ǀ vumerje 3. ed. Ceſar ǀ umarje 3. ed., ter hudizhy v'ta peklenski ogin ſo ga pokopali ǀ kadar en priatel vumarie 3. ed. ǀ vumarje 3. ed., nje truplu gori de nejo ǀ Vmarie 3. ed. en Firsht, Syn poerba deshelo ǀ kakor eden shiui, taku tudi vmarje 3. ed. ǀ ozhy ſapre, inu v'marie 3. ed. ǀ ta isvoleni neumerje +3. ed. taku dolgu, dokler na semli ſi nesashlushi Krono od vekoma njemu perprauleno ǀ de od lakoti neumerjemo +1. mn. ǀ Greshniki, inu grehinze shivè Kakor ta nepametna shivina, taku tudi vumerjo 3. mn. ǀ vmerjo 3. mn., inu do vekoma ſo fardamani ǀ kadar vmerjò 3. mn., takrat glava ym doli omahne ǀ de nikuli neumerjo +3. mn. ǀ en bogat Goſpud je umerl del. ed. m ǀ ga peko dokler je bil vmerl del. ed. m ǀ seneca raijshi bi bil vumerl, kakor pak de bi bil kaj nespodobniga doperneſel del. ed. m ǀ v'mej katerimi je bil tudi vmer del. ed. m Aron, Mojſes, inu njega ſeſtra Maria ǀ de bi neumerl +del. ed. m s' to vezhno ſmertio ǀ kadar njegova Ceſariza je bila umerla del. ed. ž ǀ Danaſs bosh vmerla del. ed. ž ǀ Vna je vumerla del. ed. ž v' nje narlepshi mladoſti ǀ je bila ob otroKa prishla, inu tudi ona vmerlaj del. ed. ž inu ſvojga ozhetaje bil pustil od laKoti vmrèti ǀ oſsem, inu dvajſeti taushent pershon Moshkih inu shenkih vkupaj je bilu vmerlu del. ed. s ǀ s' naglo ſmertio ſta bila umerla del. dv. m ǀ perva dua nje Mosha Judava Syna ſta bila vmerla del. dv. m ǀ Dohtary ſo djali de bodo v' kratkem umerli del. mn. m ǀ malu je mankalu de od ſtraha nej ſo vmerli del. mn. m ǀ s'naglo ſmertio ſo bily vmèrli del. mn. m ǀ Dushe katere bres ſmertniga greha ſo umerle del. mn. ž V zgledu Kakor ſe rodimo, sazhnemo umreti je glagol napačno rabljen namesto → umirati.
Celotno geslo Megiser
umreti dovršni glagol
Besedje16
umreti gl. vmreti ♦ P: 9 (TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TO 1564, TL 1567, JPo 1578, DBu 1580, DB 1584)
Čebelarstvo
umréti umrèm dov.
SLA 1
umreti
Črnovrški
umreti
Bovški
umreti dov.
Celotno geslo Kostelski
umreti ► xmˈrėːt xˈmr̥jen dov.
Število zadetkov: 18