Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Pravopis
bodóči -a -e (ọ́) ~ zet; ~ rod prihodnji; obleka za ~e matere noseče ženske
bodóči -ega m, člov. (ọ́) knj. pog. To je moj ~ zaročenec, bodoči mož
bodóča -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ́) knj. pog. To je moja ~a zaročenka, bodoča žena
v bodóče čas. prisl. zv. (ọ́) ~ ~ bolj pazi v prihodnje
bodóčnost -i ž, pojm. (ọ́) prihodnost
Pravopis
četŕti -a -o vrstil. štev. (ŕ) ~ razred; ~ega marca ‹4.›; ob ~i uri |ob 4. uri; ob 4h; ob 4.00; ob 16. uri; ob 16h; ob 16.00|; biti ~; ~ del česa četrtina; Karel IV. |Četrti|; priteči na cilj ~a
četŕti -ega m, člov. (ŕ) ~ ne dobi medalje; nečlov. imeti čas do 30. ~ega ‹4.› |do 30. aprila|
četŕta -e ž, rod. mn. -ih (ŕ) Pridite po ~i |po 4. uri; po 16. uri|; hoditi v ~o |v četrti razred gimnazije|; avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v četrti prestavi
v četŕto zapored. prisl. zv. (ŕ) ~ ~ srečati sosedo četrtič
Pravopis
desêti -a -o vrstil. štev. (é) ~ega maja ‹10.›; ob ~i uri |ob 10. uri; ob 10h; ob 10.00; ob 22. uri; ob 22h; ob 22.00|; ~ del česa desetina; poud. Šola mu je ~a briga |Ne zmeni se zanjo|; nardp. ~ brat
desêti -ega m, člov. (é) izbrati vsakega ~ega; nečlov. začeti 1. ~ega ‹10.› |1. oktobra|
deséta -e ž, rod. mn. -ih (é) poklicati po ~i |po 10. uri; po 22. uri|
v desêto zapored. prisl. zv. (é) poskusiti ~ ~ desetič
Pravopis
devêti -a -o vrstil. štev. (é) ~ maj ‹9.›; ~ otrok v družini; ob ~i uri |ob 9. uri; ob 9h; ob 9.00; ob 21. uri; ob 21h; ob 21.00|; ~ del celote devetina; poud.: biti v ~ih nebesih |zelo srečen|; Dober glas seže v ~o vas |daleč|
devêti -ega m, člov. (é) biti sam proti ~im; nečlov. oditi 5. ~ega ‹9.› |5. septembra|
devêta -e ž, rod. mn. -ih (é) priti po ~i |po 9. uri; po 21. uri|
v devêto zapored. prisl. zv. (é) poskusiti že ~ ~ devetič
Pravopis
drúgi -a -o vrstil. štev. (ú; ȗ)
1. Torek je ~ dan v tednu; otrok v ~em letu starosti; Filip II. |Drugi|; priti po ~ uri |po 2. uri; po 2h; po 2.00; po 14. uri; po 14h; po 14.00|; ~a izdaja časopisa; ~a svetovna vojna
2. hotel ~e kategorije; biti ~ na turnirju; obrniti se na ~o instanco
3. poud.: On je ~ Paganini |kot pravi|; Postala ji je ~a mati |kot prava|; knj. pog. imeti blago iz ~e roke |od preprodajalca, prvega uporabnika|
drúgi -ega m, člov. (ú; ȗ) ~ je večji od prvega; vsak ~ v vrsti; nečlov. roditi se 15. ~ega ‹2.› |15. februarja|
drúga -e ž, rod. mn. -ih (ú; ȗ) Nikoli ni odšel pred ~o |pred 2. uro; pred 14. uro|; avt. žarg. voziti v ~i, z ~o v drugi prestavi
drúgo -ega s (ú; ȗ) Imeli so dve teleti, prvo so prodali, ~ obdržali za pleme
v drúgo nač. prisl. zv. (ú/ȗ) ~ ~ je opravila izpit drugič
Pravopis
dvóje -ih tudi dvóje -- ločil. količ. štev. (ọ̑; ọ̑) |dva kosa, dve vrsti|: rediti ~ perjadi: kokoši in race; ~ oblasti: posvetne in cerkvene; z ~imi usti; ~ vilic, vrat; iz ~ih oči |iz dveh parov|; ~ čevljev |dva para|; redk. imeti ~ otrok dva otroka; ~ oken dve okni
dvóje -- s, pojm. (ọ̑) sporočiti komu ~ |dve stvari|
v dvóje nač. prisl. zv. (ọ̑) veslati ~ ~; sprehod ~ ~
Pravopis
..é(v).. prvi del glag. prip. ..eva.. (ẹ́) dozdévati se, omedlévati
Pravopis
gláven1 -vna -o (ȃ) biti ~
glávni -a -o (ȃ) ~ urednik
glávni -ega m, člov. (ȃ) eden ~ih; žarg. govoriti z ~im z glavnim direktorjem, urednikom
glávno -ega s, pojm. (ȃ) pozabiti ~
v glávnem mer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se strinjati s kom
Pravopis
Gradíšče v Slovénskih gorícah -a ~ ~ ~ s, zem. i. (í ẹ́ í) Sveta Trojica
Pravopis
grób -a -o tudi grób -a -ó; bolj ~ (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑ ọ́ ọ̑) ~ človek; poud. ~a napaka |zelo velika|
gróbi -a -o (ọ́; ọ̑) ~ omet
na gróbo nač. prisl. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ tkano platno
v gróbem nač. prisl. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ kaj izdelati
grobóst -i tudi gróbost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑; ọ̑) ~ tkanine; ~ do dekleta; števn. pozabiti vse njegove ~i |grobe besede, groba dejanja|
Pravopis
krátek -tka -o; krájši -a -e, star. kráčji -a -e (á; ȃ; ȃ) ~ kol; Obisk je bil ~; poud. Zelo ~a bova |Hitro bova opravila, se pogovorila|
krátki -a -o (á) jezikosl. ~ samoglasnik
krátka -e ž, rod. mn. -ih (á) neknj. ljud., poud. potegniti, povleči (ta) ~o |doseči manj ugodno rešitev|
na krátko nač. prisl. zv. (á) ~ ~ postrižen
v krátkem čas. prisl. zv. (á) ~ ~ se vrniti
pred krátkim čas. prisl. zv. (á) ~ ~ kaj izvedeti
krátkost -i tudi kratkóst -i ž, pojm. (á; ọ̑)
Pravopis
Láze v Tuhínju Láz ~ ~ ž mn., zem. i. (ȃ í) v ~ah ~ ~
lázenski -a -o [zə] (á)
Lázovec -vca m z -em preb. i. (á)
Lázovka -e ž, preb. i. (á)
Lázovčev -a -o (á)
Pravopis
Lénart v Slovénskih gorícah -a ~ ~ ~ m, zem. i. (ẹ̑ ẹ́ í) pri in v ~u ~ ~ ~, neurad. pri in v ~u
lénarški -a -o (ẹ̑)
Lénartčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Lénartčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Pravopis
mêhek -hka -o in mehák mêhka -ó; -êjši -a -e, star. méčji -a -e (é; ȃ é ọ̑; ȇ; ẹ̑) ~a blazina; šport. žarg. ~a igra previdna, neostra; poud.: imeti ~o hrbtenico |biti preveč prilagodljiv|; preveč ~a vzgojiteljica |popustljiva, neodločna|; Ženske so ~e |občutljive, hitro ganjene|; biti ~ega srca, imeti ~o srce |biti usmiljen; biti hitro ganjen|; nevtr. Meso še ni ~o; mehek z/s kom preveč ~ z otroki |popustljiv, prizanesljiv|
mêhki -a -o (é) ~ svinčnik; ~a voda
mêhko -ega, v predl. zv. mêhko in méhko s, pojm. (é; ẹ̑) nekaj ~ega v njenem pogledu; spati na ~em
do mêhkega in do méhkega nač. prisl. zv. (é; ẹ̑) skuhati kostanj ~ ~ega
v mêhko in v méhko nač. prisl. zv. (é; ẹ̑) ~ ~ kuhano jajce
mêhkost -i tudi mehkóst -i ž, pojm. (é; ọ̑)
Pravopis
pêti -a -o vrstil. štev. (é) ~ dan v tednu; ~ega januarja ‹5.›; sedeti v ~i vrsti; priti ob ~i uri |ob 5. uri; ob 5h; ob 5.00; ob 17. uri; ob 17h; ob 17.00|; ~ del celote petina; zgod. ~a kolona; poud. biti za ~o kolo |nepotreben, odveč|
pêti -ega m, člov. (é) Na tekmovanju se je spoprijel s ~im; nečlov. roditi se 11. ~ega ‹5.› |11. maja|
pêta -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) Od desetih so izbrali ~o; nečlov. pripeljati se ob ~i |ob 5. uri; ob 17. uri|; avt. žarg. prestaviti v ~o v peto prestavo
v pêto zapored. prisl. zv. (é) Tudi ~ ~ jim ni uspelo zmagati petič
Pravopis
prázen -zna -o; bolj ~ (á) ~ kozarec; poud.: ~ hotel |nezaseden|; ~ izgovor |neizrazit|; imeti ~ žep |biti brez denarja|; nevtr. ~a miza; poud. ~a uglajenost |nepristna, navidezna|; ~o upanje; Avtobus je odpeljal skoraj ~; knj. pog. Noče priti ~ na obisk brez darila
prázni -a -o (á) ~ tek stroja; mat. ~a množica
prázna -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. ~e govoriti |izmišljene, neresnične stvari|
prázno -ega s, pojm. (á) Tam je še nekaj ~ega
v prázno smer. prostor. prisl. zv. (á) narediti korak ~ ~ |ne da bi z nogo dosegel tla|; seči z roko ~ ~ |ne da bi kaj otipal|; poud. gledati ~ ~ |nepremično predse, brez določenega namena|; publ. Predlogi so izzveneli ~ ~ |niso imeli zaželenega učinka|
práznost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
prihódnji -a -e (ọ̑) ~ čas; neobč. To je moj ~ zet bodoči
v prihódnje čas. prisl. zv. (ọ̑) Tako bo tudi ~ ~
Pravopis
pŕvi -a -o vrstil. štev. (ȓ)
1. ~ dan v tednu; Aleksander I. |Prvi|; poud. zaljubiti se na ~ pogled |ob prvem srečanju|; hoditi v ~ razred; (dne) ~ega ‹1.› septembra; ubogati na ~o besedo takoj; zdrav. ~a pomoč; avt. dati v ~o prestavo; knj. pog. imeti kaj iz ~e roke |neposredno od proizvajalca|
2. rezervacija za ~ razred; cesta ~ega reda; poud.: ~a dama ZDA |žena predsednika ZDA|; Otroci so njena ~a skrb |najpomembnejša|; publ. igrati ~o violino |biti pri kakem dejanju vodilen, odločujoč|; zasesti ~o mesto; biti ~ na turnirju; ~a svetovna vojna
3. poud. ~ človek |(svetopisemski) Adam|; ~ krajec; ~a instanca, stopnja |najnižja, začetna|
4. sprednji: ~ sedež v avtomobilu; film. ~ plan |kar je na prizorišču gledalcu najbližje|; ~o kolo
pŕvi -ega m, člov. (ȓ) diplomirati med ~imi; nečlov. vrniti dolg ~ega v mesecu; praznik 6. ~ega ‹1.› |6. januarja|
pŕva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȓ) Od desetih so izbrali ~o; nečlov., avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v prvi prestavi
v pŕvo zapored. prisl. zv. (ȓ) ~ ~ je najtežje prvič
Pravopis
sêdmi -a -o vrstil. štev. (é) Domov je odšel ~ dan po operaciji; ~ september ‹7.›; okrožnica z dne ~ega maja; ob ~i uri |ob 7. uri; ob 7h; ob 7.00; ob 19. uri; ob 19h; ob 19.00|; ~ del celote sedmina; poud. biti v ~ih nebesih |zelo srečen|; publ.: predstavniki ~e sile novinarji, poročevalci; ~a umetnost filmska umetnost, film
sêdmi -ega m (é) oditi na dopust do 31. ~ega ‹7.› |do 31. julija|
sêdma -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) Izbrali so ~o od desetih; nečlov. oditi že pred ~o |pred 7. uro; pred 19. uro|
v sêdmo zapored. prisl. zv. (é) poskusiti ~ ~ sedmič
Pravopis
splôšen -šna -o; -ejši -a -e (ó; ó) ~ pojav; Ta načrt je preveč ~
splôšni -a -o (ó) ~a ambulanta
splôšno -ega s, pojm. (ó) združiti osebno s ~im
na splôšno nač. prisl. zv. (ó) govoriti samo ~ ~
v splôšnem nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ se ne zanimati za kaj
splôšnost -i ž, pojm. (ó)
Število zadetkov: 55