Zadetki iskanja
Pravopis
v1 v-ja tudi v -- [və̀ və̀ja in vé vêja tudi və̀ in vé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: napisati ~; mali ~; dva v-ja
Pravopis
Pravopis
v3 [poudarjeno ú] predl., nepravilen je izgovor [və]; nasprotnostni par je iz
I. z mest.
1. mestovni prostorski stanovati ~ bloku; nastop ~ Celju; bolečina ~ prsih; delati ~ turizmu; skrčiti noge ~ kolenih; širok ~ pasu; stati ~ vodi; ostati ~ postelji; poud. kopati se ~ denarju |imeti dosti denarja|
2. časovni ~ četrtek; ~ prihodnjem letu; ~ davnih časih; ~ času kuge; ~ košnji otave med košnjo; sprehajati se ~ dežju; končati ~ roku; ●~ nedeljah ob nedeljah
3. povedkovniški biti ~ stiski; knj. pog. ~ redu dobro, prav; ostati ~ dvomih; poud. biti si ~ laseh |v sporu|; biti si ~ sorodu; ~ meni imaš prijatelja
4. vzročnostni ~ jezi si puliti lase; uboj ~ samoobrambi
5. lastnostni iti ~ parih; pomagati ~ denarju; poud. ravnati s kom ~ rokavicah |obzirno, previdno|; živeti ~ miru; umirjen ~ vedenju; podoben ~ hoji; ~ tretje gre rado; knj. pog. ~ redu človek dober, pošten
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. vá..
1. smerni prostorski priti ~ hišo; stopiti ~ dvigalo; metati ~ jamo, zrak; zaviti ~ desno; sesti ~ šolsko klop; poglobiti se vase; vpreči ~ jarem
2. mestovni prostorski rdeč ~ obraz; ranjen ~ ramo
3. časovni vrniti se ~ soboto; ~ prihodnje se poboljšaj
4. vezljivostni zaljubiti se ~ sošolko; Zaupam vanjo; verovati ~ Boga
5. povedkovniški spremeniti se ~ žabo; spraviti ~ red; To spada ~ redno delo; Pomlad prehaja ~ poletje; poud. lesti ~ dolgove |zadolževati se|; spustiti se ~ boj; razcepiti se ~ dva dela
6. vzročnostni dati ~ najem; povedati ~ opravičilo; vabiti ~ goste; obleka za ~ cerkev; strašilo za ~ proso
7. lastnostni zavpiti ~ en glas; igrati ~ troje; živeti ~ dvoje; zavit ~ brisačo
I. z mest.
1. mestovni prostorski stanovati ~ bloku; nastop ~ Celju; bolečina ~ prsih; delati ~ turizmu; skrčiti noge ~ kolenih; širok ~ pasu; stati ~ vodi; ostati ~ postelji; poud. kopati se ~ denarju |imeti dosti denarja|
2. časovni ~ četrtek; ~ prihodnjem letu; ~ davnih časih; ~ času kuge; ~ košnji otave med košnjo; sprehajati se ~ dežju; končati ~ roku; ●~ nedeljah ob nedeljah
3. povedkovniški biti ~ stiski; knj. pog. ~ redu dobro, prav; ostati ~ dvomih; poud. biti si ~ laseh |v sporu|; biti si ~ sorodu; ~ meni imaš prijatelja
4. vzročnostni ~ jezi si puliti lase; uboj ~ samoobrambi
5. lastnostni iti ~ parih; pomagati ~ denarju; poud. ravnati s kom ~ rokavicah |obzirno, previdno|; živeti ~ miru; umirjen ~ vedenju; podoben ~ hoji; ~ tretje gre rado; knj. pog. ~ redu človek dober, pošten
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. vá..
1. smerni prostorski priti ~ hišo; stopiti ~ dvigalo; metati ~ jamo, zrak; zaviti ~ desno; sesti ~ šolsko klop; poglobiti se vase; vpreči ~ jarem
2. mestovni prostorski rdeč ~ obraz; ranjen ~ ramo
3. časovni vrniti se ~ soboto; ~ prihodnje se poboljšaj
4. vezljivostni zaljubiti se ~ sošolko; Zaupam vanjo; verovati ~ Boga
5. povedkovniški spremeniti se ~ žabo; spraviti ~ red; To spada ~ redno delo; Pomlad prehaja ~ poletje; poud. lesti ~ dolgove |zadolževati se|; spustiti se ~ boj; razcepiti se ~ dva dela
6. vzročnostni dati ~ najem; povedati ~ opravičilo; vabiti ~ goste; obleka za ~ cerkev; strašilo za ~ proso
7. lastnostni zavpiti ~ en glas; igrati ~ troje; živeti ~ dvoje; zavit ~ brisačo
Pravopis
V1 V-ja tudi V -- [və̀ və̀ja in vé vêja tudi və̀ in vé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: od ~ do Z; veliki ~; izrez ~; prim. V-
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
v..1 predp., predvsem pred vzglasnim v in pred imensko podstavo glag. oz. pred vzglasnim samoglasnikom podstave varianta u..2; nasprotnostni par je iz.. |noter| vbóčiti, vklesáti, vlágati sadje, vpásti v besedo, vplêsti v kito, vríniti se med ljudi, vstopíti v hišo, vtakníti v odprtino, vživéti se v koga; ubeséditi, udobrovóljiti, upijániti, uplíniti, utelésiti, utemeljíti, utíhniti, uvážati pšenico, uveljáviti, uvêsti vajenca v delo, uvídeti napako, uvrstíti, uzakóniti, uzavéstiti, uigráti se, uokvíriti; prim. u..2
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
bodóči -a -e (ọ́) ~ zet; ~ rod prihodnji; obleka za ~e matere noseče ženske
bodóči -ega m, člov. (ọ́) knj. pog. To je moj ~ zaročenec, bodoči mož
bodóča -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ́) knj. pog. To je moja ~a zaročenka, bodoča žena
v bodóče čas. prisl. zv. (ọ́) ~ ~ bolj pazi v prihodnje
bodóčnost -i ž, pojm. (ọ́) prihodnost
bodóči -ega m, člov. (ọ́) knj. pog. To je moj ~ zaročenec, bodoči mož
bodóča -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ́) knj. pog. To je moja ~a zaročenka, bodoča žena
v bodóče čas. prisl. zv. (ọ́) ~ ~ bolj pazi v prihodnje
bodóčnost -i ž, pojm. (ọ́) prihodnost
Pravopis
četŕti -a -o vrstil. štev. (ŕ) ~ razred; ~ega marca ‹4.›; ob ~i uri |ob 4. uri; ob 4h; ob 4.00; ob 16. uri; ob 16h; ob 16.00|; biti ~; ~ del česa četrtina; Karel IV. |Četrti|; priteči na cilj ~a
četŕti -ega m, člov. (ŕ) ~ ne dobi medalje; nečlov. imeti čas do 30. ~ega ‹4.› |do 30. aprila|
četŕta -e ž, rod. mn. -ih (ŕ) Pridite po ~i |po 4. uri; po 16. uri|; hoditi v ~o |v četrti razred gimnazije|; avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v četrti prestavi
v četŕto zapored. prisl. zv. (ŕ) ~ ~ srečati sosedo četrtič
četŕti -ega m, člov. (ŕ) ~ ne dobi medalje; nečlov. imeti čas do 30. ~ega ‹4.› |do 30. aprila|
četŕta -e ž, rod. mn. -ih (ŕ) Pridite po ~i |po 4. uri; po 16. uri|; hoditi v ~o |v četrti razred gimnazije|; avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v četrti prestavi
v četŕto zapored. prisl. zv. (ŕ) ~ ~ srečati sosedo četrtič
Pravopis
desêti -a -o vrstil. štev. (é) ~ega maja ‹10.›; ob ~i uri |ob 10. uri; ob 10h; ob 10.00; ob 22. uri; ob 22h; ob 22.00|; ~ del česa desetina; poud. Šola mu je ~a briga |Ne zmeni se zanjo|; nardp. ~ brat
desêti -ega m, člov. (é) izbrati vsakega ~ega; nečlov. začeti 1. ~ega ‹10.› |1. oktobra|
deséta -e ž, rod. mn. -ih (é) poklicati po ~i |po 10. uri; po 22. uri|
v desêto zapored. prisl. zv. (é) poskusiti ~ ~ desetič
desêti -ega m, člov. (é) izbrati vsakega ~ega; nečlov. začeti 1. ~ega ‹10.› |1. oktobra|
deséta -e ž, rod. mn. -ih (é) poklicati po ~i |po 10. uri; po 22. uri|
v desêto zapored. prisl. zv. (é) poskusiti ~ ~ desetič
Pravopis
devêti -a -o vrstil. štev. (é) ~ maj ‹9.›; ~ otrok v družini; ob ~i uri |ob 9. uri; ob 9h; ob 9.00; ob 21. uri; ob 21h; ob 21.00|; ~ del celote devetina; poud.: biti v ~ih nebesih |zelo srečen|; Dober glas seže v ~o vas |daleč|
devêti -ega m, člov. (é) biti sam proti ~im; nečlov. oditi 5. ~ega ‹9.› |5. septembra|
devêta -e ž, rod. mn. -ih (é) priti po ~i |po 9. uri; po 21. uri|
v devêto zapored. prisl. zv. (é) poskusiti že ~ ~ devetič
devêti -ega m, člov. (é) biti sam proti ~im; nečlov. oditi 5. ~ega ‹9.› |5. septembra|
devêta -e ž, rod. mn. -ih (é) priti po ~i |po 9. uri; po 21. uri|
v devêto zapored. prisl. zv. (é) poskusiti že ~ ~ devetič
Pravopis
drúgi -a -o vrstil. štev. (ú; ȗ)
1. Torek je ~ dan v tednu; otrok v ~em letu starosti; Filip II. |Drugi|; priti po ~ uri |po 2. uri; po 2h; po 2.00; po 14. uri; po 14h; po 14.00|; ~a izdaja časopisa; ~a svetovna vojna
2. hotel ~e kategorije; biti ~ na turnirju; obrniti se na ~o instanco
3. poud.: On je ~ Paganini |kot pravi|; Postala ji je ~a mati |kot prava|; knj. pog. imeti blago iz ~e roke |od preprodajalca, prvega uporabnika|
drúgi -ega m, člov. (ú; ȗ) ~ je večji od prvega; vsak ~ v vrsti; nečlov. roditi se 15. ~ega ‹2.› |15. februarja|
drúga -e ž, rod. mn. -ih (ú; ȗ) Nikoli ni odšel pred ~o |pred 2. uro; pred 14. uro|; avt. žarg. voziti v ~i, z ~o v drugi prestavi
drúgo -ega s (ú; ȗ) Imeli so dve teleti, prvo so prodali, ~ obdržali za pleme
v drúgo nač. prisl. zv. (ú/ȗ) ~ ~ je opravila izpit drugič
1. Torek je ~ dan v tednu; otrok v ~em letu starosti; Filip II. |Drugi|; priti po ~ uri |po 2. uri; po 2h; po 2.00; po 14. uri; po 14h; po 14.00|; ~a izdaja časopisa; ~a svetovna vojna
2. hotel ~e kategorije; biti ~ na turnirju; obrniti se na ~o instanco
3. poud.: On je ~ Paganini |kot pravi|; Postala ji je ~a mati |kot prava|; knj. pog. imeti blago iz ~e roke |od preprodajalca, prvega uporabnika|
drúgi -ega m, člov. (ú; ȗ) ~ je večji od prvega; vsak ~ v vrsti; nečlov. roditi se 15. ~ega ‹2.› |15. februarja|
drúga -e ž, rod. mn. -ih (ú; ȗ) Nikoli ni odšel pred ~o |pred 2. uro; pred 14. uro|; avt. žarg. voziti v ~i, z ~o v drugi prestavi
drúgo -ega s (ú; ȗ) Imeli so dve teleti, prvo so prodali, ~ obdržali za pleme
v drúgo nač. prisl. zv. (ú/ȗ) ~ ~ je opravila izpit drugič
Pravopis
dvóje -ih tudi dvóje -- ločil. količ. štev. (ọ̑; ọ̑) |dva kosa, dve vrsti|: rediti ~ perjadi: kokoši in race; ~ oblasti: posvetne in cerkvene; z ~imi usti; ~ vilic, vrat; iz ~ih oči |iz dveh parov|; ~ čevljev |dva para|; redk. imeti ~ otrok dva otroka; ~ oken dve okni
dvóje -- s, pojm. (ọ̑) sporočiti komu ~ |dve stvari|
v dvóje nač. prisl. zv. (ọ̑) veslati ~ ~; sprehod ~ ~
dvóje -- s, pojm. (ọ̑) sporočiti komu ~ |dve stvari|
v dvóje nač. prisl. zv. (ọ̑) veslati ~ ~; sprehod ~ ~
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 55
Dostopnost