Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
v, I. praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.-Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.-Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. (LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.-Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; (nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.
Prekmurski
v predl.
I. z mest.
1. v, za izražanje mesta, kraja dogajanja: Stámpano vSaxonii TF 1715, 1; naime pak vſolai nasſih TF 1715, 5; Leſal bom vgroubi SM 1747, 74; v-Tarſuſi Cziliczie KŠ 1771, 431; vſzeim, ki ſzo vhi'zi KŠ 1771, 14; Stampana, v-Soproni KM 1783, nasl. str.; V-Betlehemi ſze rodi BRM 1823, 4; Nájde sze v-Körmendini KOJ 1845, 1; náj prvo je 'snyimi v Taliánszkom Krála potuko KOJ 1848, 9; V Köszegi TA 1848, 1; V-Büdini KAJ 1870, 2; V-Kalocsi AI 1875, kaz. br. 8; V-Budimpešti BJ 1886, 1
2. za izražanje dogajanja, stanja: Szvéti Pavel vjednom Szvojem liſzti TF 1715, 3; ſze ne veſzeli vnikaksoj konyſzkoi moucsi ABC 1725, A6a; nai trpim vteili mojem SM 1747, 71; koupeo vkoj ſze odeperémo KŠ 1754, 7a; vlagojem i vdobrom vrejmeni KŠ 1771, 433; I ſzpácsili ſzo ſze vnyem KŠ 1771, 47; Vörjem v-ednom Bougi KMK 1780, 7; Veszélte ſze Vmiloscse vrejmeni BKM 1789, 11; Vörmo, i vKriſztuſi KŠ 1771, 6; i vernoſzt v pozványi BRM 1823, VII; V-'zitki, i v-ſzmrti áldüj náſz BRM 1823, 2; szove v-kmiczi brecsijo KOJ 1833, V; V-ednoj fari KOJ 1845, 3; v-szvetsztvi ga molécsi KAJ 1848, 7; mi v-tebi verjemo KAJ 1848, 10; ali bojdite v-miri TA 1848, 4; v-knigaj szo pa stampani redôvje KAJ 1870, 6; Kak sze tô v-priliki gucsi KAJ 1870, 6; vcséle nadala v'zitki osztáno AI 1875, kaz. br. 8; nê je navajen v-etom táli glavô treti AI 1875, kaz. br. 6; Vu ednom dnévi 15 vör pribižijo AI 1878, 8; gda poka vdobroj vôli BJ 1886, 8

II. s tož.
1. za izražanje usmerjenosti kam: vnébo proti Bougi kricſécſi TF 1715, 5; i ti nyé bodes vpéto pikala SM 1747, 9; po rávnoj pouti vnebéſza KŠ 1754, 10a; je ſou v-Parthio KŠ 1771, 260; ſe dá v-czérkev neſzti KŠ 1771, 261; kaj je Ivan vroké dáni KŠ 1771, 12; Sztoupo je v-Nebéſza KMK 1780, 7; Zaſztoupo je vnébo BKM 1789, 7; decza morejo v-soulo hoditi KOJ 1845, 3; páli szo sze Vougri vbli'snye Nemsko notripovüpali KOJ 1848, 9; Ah da bi sze ti neverni v grob zmetali TA 1848, 8; Szilje doszta v Buda-Pesto pripelano AI 1875, kaz. br. 8
2. za izražanje usmerjenosti dejanja: vrouke nevzemo návuk vore TF 1715, 5; dokecs ſze ono vmoucs gori vzeme TF 1715, 7; csi vsaloſzt opádnes volno jo preterpi SM 1747, 89; je klücse králesztva nebeszkoga nej nyemi vrouke dáo KŠ 1754, 10a; naj vkastigo ne ſzpádnemo KŠ 1754, 14; Rejcs ſze je vtejlo oblejkla BKM 1789, 3; V-lêpi ürok pridejo BRM 1823, 5; komi je potrejbnoszt v-ocsi szijjala KOJ 1845, 3; Bôg v sztráh vzeme lüdsztvo TA 1848, 14; Pero szi v-ténto namocsim KAJ 1870, 7; šteri se v-sani prégejo AI 1878, 8; rimszkomi Pápi eden táo v dár priká'se KOJ (1914), 97
Vorenc
v predl.F1130, I. s tožilnikom commeminiſpumnim ſe, v'miſſel mi je perſhlu; defigere manusv'roke ſezhi; hospitium praeberev'hiſho vṡèti; imaginaridoṡdévati, ſi v'pamet vṡèti, meiniti; inv'; infractus, -ustá poot, ali hoja v'ſtrán; in ordinemv'rèd, v'rèd; venire in manusv'pèſt priti; II. z mestnikom decimanustá deſſeti v'verſti; in domov'hiſhi; ischias, -disbolezhina v'kriṡhzih, v'ledovjih, v'ſtegnih, ali v'ṡklepih; lacertosus, -a, -umv'ramah mozhán, ják; legisperitusdohtar v'poſtavi, v'poſtavah vuzhen; metropolistú imenitniſhe méſtu u'deṡheli, poglavitu méſtu; musicus, -cipeiviz, v'peitju vuzhen; palatum, -tinebú v'uſtih; prim. dol, guba, krog, last, nazdol, v'stran 
Svetokriški
v predl. I. z daj. v: ureden ſe je ſturil v' taiſtimu prebivat ǀ ogin te nezhiſtoſti ſe je v'tajſtimu pogoſil ǀ v' vſakaterimu daj. ed. s meſti imaio kupze imeti II. s tož. v: kadar v' nezhistoſt padète ǀ greh nam sepre Nebeſſa, inu naſs v'paku pahne ǀ tulikain svèsd sa ſabo u'pakel potegne ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije postavish ǀ nedolshno dekelzo v' shpot, inu u' ſramoto perpravio ǀ u'G. Boga vſe nashe, vpajne imamo poſtavit ǀ vſe ſvoje vpajne v'G. Boga poſtavi ǀ is tvojga viſokiga ſtola ſi bil pahnen ua dnu tiga pakla ǀ ſo ga v'lize bilij, inu ſo vajn pluvali III. z mest. v: v' Nebeſſih je oſſem Chorou teh Svetnikou ǀ jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ krajleustvu u'katerim gospodari ta greh ǀ u' drugyh Bukuoh ǀ v tem meſti Cajerus ǀ ena shula ù kitere vſi vuki ſe sapopadeio včasih se absorbira na sledeči ali predhodni u/v-, tako da pisno ni izražen: uſyh vishoh ſe pofliſsa naſs h'ſvoym priatelnom ſturiti ǀ vſem ſta ſi bila podobna, sunej tiga de Chriſtus je bil pravi Bug, inu Franciſcus li zhlovik ǀ de bi Turka samogli od Dunaia od biti, inu Turzhio sapoditi Vezljivost z mest. je kakor pri → na in → pri pogostejša od vezljivosti z daj., ki je mogoča samo v ednini, pa še tu je le navidezna, saj so zaimenske oblike s končnico -u tako kot v hrv. (prim. hrv. pri njèmu) dejansko mestniške.
Besedje16
v1 črka ♦ P: 10 (TA 1550, TA 1555, TE 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, BH 1584, DC 1585)
Besedje16
v2 predl. ♦ P: 53 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TR 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, BTa 1580, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, MS 1593, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje16
v3 [del besed. zveze] ♦ P: 23 (TC 1550, TC 1555, TT 1557, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, DC 1585, TPo 1595, TfM 1595, ZK 1595)
Svetokriški
drugi -a štev. drugi: inu vy kakor en drugi im. ed. m Herodesh mu ſe ſuper ſtavite ǀ Ta druga im. ed. ž lubesan je te nature, katera lubesan ſe najde mej ozhetam inu ſynam ǀ Slon ima topelt ſerce, enu taku mozhnu de ſe ne boij oroshia … Drugu tož. ed. s ſerce ima slabu strashnu, de te nar manshi rezhij ga prestrashio ǀ Ta S. Ozhak je dua Altaria G. Bogu h'zhaſti ſiſydal, eniga rauen tiga mesſta ſichem, tega druſiga tož. ed. m na hribu Bethel ǀ NA DRVGO tož. ed. ž NEDELO PO VELIKI NOZHI v drugo v drugo: v'drugu kadar tu grosdie je tardu kiſsilu, grenku, inu vesdravu
Svetokriški
kratek -tka prid. 1. kratek: ena kratka im. ed. ž boleſan taiſto oduſame ǀ tu kratku im. ed. s terpleine na ſemli, bo njemu ſashlushilu tu vezhnu nebesku veſſelje ǀ sa vole ene Kratjke rod. ed. ž ſramoshlivosti ǀ sa volo kratkiga rod. ed. s je tu vezhnu veſſelje Nebesku sapuſtil ǀ na goli ſemli en kratik tož. ed. m zhaſs ſo ſpali ǀ Zhlovek od Shene rojen en kratek tož. ed. m zhaſs shivj ǀ vij li tu posvetnu kateru en kratek tož. ed. m zhaſs terpi ijshzhete ǀ s'en kratk tož. ed. m lusht G: Boga reshalio ǀ Bulshi je sa vaſſ enkratk +tož. ed. m zhaſſ na tem ſvejtu lakoto, inu sheio terpeti ǀ en kratih tož. ed. m zhaſs ſe ſo bile samudile ǀ en ſmerdezhi, kratki tož. ed. m dol. lusht ſò vezh kakor te nebeske vezhne troshte shtimali ǀ shene imaio dolge laſsij, inu kratko tož. ed. ž pamet ǀ skuſi leto kratko tož. ed. ž hiſtorio Nem. Nem. bom dal ta urshoh sastopit ǀ vſe v' kratkem mest. ed. m zhaſſi je bil sa quartal, inu sa lebal ǀ vſy v'Kratkim mest. ed. m zhaſsu imamo vmreti ǀ ukratkim mest. ed. m zaſſu ima vumrejti ǀ s'eno kratko or. ed. ž molitvo ǀ Kratke im. mn. ž ali vener kraftne so lete beſſede ǀ hitréshi bodò nashe kratka im. mn. s lejta pretekle ǀ Kaj menish s' tvoio oblubo teh meſſenih lushtou, poſvejtnih kratkih rod. mn. zheſſou, moje ſerze omezhiti ǀ Prozh od lustu, inu Kratkeh rod. mn. zhaſsu tiga ſvejta ǀ kadar pak te posvetne lushte, inu kratke tož. mn. m zhaſse vshivate ǀ te poſvetne kratke tož. mn. ž rezhij sanizhoua ǀ nej druſiga shlishal govorit, ampak od goſtary, od dobriga lebna, od kratkih mest. mn. zhaſſu ǀ Salamon je menil de isvelizhaine ſtoy v' kratkeh mest. mn. zhaſſah ǀ s' kratkimi or. mn. beſſedami S. Anton je bil njemu odgovuril ǀ Moyſeſs je samerkal, inu sapiſsal, s'kratkimy or. mn. beſsadamy njegovu shivejne ǀ je dal vſem Mashnikom ſvojo Boshio oblaſt, kroh, inu vinu v' ſvoje Suetu Reshnu Telu, inu Sveto Kry s' kratkemi or. mn. beſſedami preoberniti 2. kratkotrajen: So kratki im. mn. m dnevi tiga zhloveka na ſemli ǀ te poſvetne kratke tož. mn. ž rezhij sanizhoua v kratkem v kratkem (času), kmalu: bodo v' kratkem umerli ǀ refrisha, inu smozhj celo deshelo, de v' kratkem selena, inu radovita oſtane ǀ v'kratkem Bug ij polona de dua Firshta porodj ǀ vkratkem bò mogal … rajtingo dati
Svetokriški
krog m krog: v krog okrog: Hudizh ima od nature, de vſeskuſi ſe okuli vertj, inu ſam ter kje skaka, inu v' kroh teka (V, 166)
Besedje16
noter v dat se gl. notervdati se ♦ P: 1 (*P 1563)
Svetokriški
peršona -e ž 1. oseba: Bò una shenska Pershona im. ed. pouablena, na ohzet ǀ Pride vna perſhona im. ed. h'ſpuvidi ǀ s'kuſi pregovorjejna ene pershone rod. ed. ǀ Ta sapelaviz bo vni greshni pershoni daj. ed. spominal S. Petra ǀ veliku teshei pride eni vbogi shenski perſhoni daj. ed. ſe dobru omoshit ǀ Ti kateri h'slushbi inu Perhoni daj. ed. stu mil delezh bi rajshal ǀ prezej tezhe h'Gospojski taiſto pershono tož. ed. toshit ǀ De ludje tebe vidio, hualio, shtimaio, inu sa bogabojezho Perſhono tož. ed. dershè ǀ En ozhitin exempel imamo v'danashnim S. Evangelu na Pershoni mest. ed. S. Ioannesa karstnika ǀ de bi jetnike reshil s'lastno Pershono or. ed. ǀ my nemorimo tovarshtvu Mari Diuizi sa ſdaj dershati, inu s' pershono or. ed. ny na shlushbo ſtrezi ǀ Kadar bi taiste dvej Pershoni im. dv., Katere ſi ſo beſsedo dale ǀ Sakon duei pershoni tož. dv. sapopade ǀ v'kaj s'eni vishi ſo trij s. Pershone im. mn., inu en ſam Bug ǀ vſelej ſe je ven ſtol poſtavila de vſy ſo jo mogli lahku vidit, inu ſlasti Moshke pershone im. mn. ǀ pride veliku shenskih pershon rod. mn. s' floram pokrite ǀ je oblubo ſturil od shenskih Pershon rod. mn. ſe sdershati ǀ vasha manunga nej kakor je manunga teh Duhounih Perſhon rod. mn. ǀ ſe lepotizhish, nagoto kashesh, klafash, inu ſe okuli moshkih pershonah rod. mn. radvash ǀ nevarni ſo porodi shenskem pershonam daj. mn. ǀ ſa ſaſtavo bote vashiga isvelizhajna imeli te Try S. S. Pershone tož. mn., Boga Ozheta, Synu, inu S. Duha ǀ Ne treba drugiga hudizha de bi Moshke pershone tož. mn. motil ǀ kakor de bi naga imela pred Moshkimi Pershonami or. mn. ſtati ǀ ſe je pred moshkimi pershoni or. mn. skrivala ǀ en ſam Noes s'Sedmery Pershoni or. mn. pred tem gmain potupom je bil oſtal 2. vloga: imamo ſe nauadit nasho perſono tož. ed. katero imamo reciterat per tej Comedy ǀ ta ſvejt je ena Comedia per kateri vſakateri zhlovek ima ſvojo pershona tož. ed., kadar ura pretezke, fironk ſe potegne v peršoni osebno: David je enkrat hotu ſam v'Pershoni potegnit s'suojo vojsko zhes suoje puntarske ſaurashnike ← it. persona < lat. persōna ‛oseba’; → persona
Svetokriški
potegniti -nem dov. 1. potegniti: ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà vezh vun potegnit nedol. ǀ gledaio kej tizhij ta shkodlivi tern, roke ſe fliſsaio taistiga vun potegnat nedol. ǀ tulikain svèsd sa ſabo u'pakel potegne 3. ed. ǀ fironk od poſtile potegne 3. ed., k'ſidu ſe oberne, ozhy ſapre, inu v'marie ǀ ta lepa Bogina Venus perſtopi, inu mozhnu potegne 3. ed. ſa kateno, ter Iupitra na ſemlo slezhe ǀ obujne shkorenze nanaglim dol potegne 3. ed. ǀ dokler Ribizh yh vun nepotegne +3. ed. ǀ kakor pak taiſto vun potegneo 3. mn., prasna oſtane ǀ njegovi grehy ga v' paku bres vſe miloſti, inu gnade potegneio 3. mn. ǀ udari tedai niega pò ſerzi, ter njego duſho po ſili vun shniega potegni vel. 2. ed. ǀ Samerkajte Nem. Nem. kaku govori ta bogaboyezha dusha: Potegni vel. 2. ed. me ǀ Potegnj vel. 2. ed. mene ſa tabo ǀ skuſi pravo grevingo, inu andohtlivo proshno potegnite vel. 2. mn. is shterne moje miloſti vodo te gnade ǀ kakor ta pervikrat je bil s'lokam potegnil del. ed. m, od velike slatkuſti je bil omedlel ǀ de bi mu shkorenze dol potegnil del. ed. m ǀ enkrat n'en vlak je bil 153. rib potegnil del. ed. m ǀ s' poſtam je bil desh, inu ogin is nebeſſ potegnil del. ed. m ǀ S. Peter je bil vun mezh potegnil del. ed. m ǀ s'ſvojo zhudno lepoto s'Nebes na ſemlo ga je potegnila del. ed. ž ǀ variteſe pak, de nebote kakorshniga Shtokfisha vun potegnili del. mn. m ǀ njegovi grehy bi ga v' tu vezhnu pogubleine potegnili del. mn. m 2. kreniti, oditi: veliko vojſko vkup ſpravi, inu sa Israelitery potegne 3. ed. ǀ je shtuderal v' tem meſti Mediolanum imenovanem, po tem je bil v' Rim potegnil del. ed. m ǀ David bode vezh ijm nuzal, inu pomagal aku doma bode ostal, kakor pak kadar bi shnijmi vunkaj potegnu del. ed. m ǀ je bil s' ſvoio mozhno vojſko od Rimſkiga meſta prozh potegnil del. ed. m ǀ je bil od ſvojga ozheta prozh po tegnil del. ed. m 3. pridobiti: takrat otrozy ſe vkupaj ſpravio, de ozheta, inu mater v'semlo poſtavio, inu potle onij nyh blagu potegneo 3. mn. ǀ mari ti kakor en drugi potegni vel. 2. ed. lete denarie ǀ de bi dellu konez ſturil, inu ſvoj lon potegnil del. ed. m ǀ on je bil ſilnu veliku danariou po ſmerti ſvojga Ozheta potegnil del. ed. m 4. vzeti: Ta duhouna Neveſta je proſſila ſvoiga Nebeskiga shenina enkrat, de bi jo k' ſebi potegnil del. ed. m nase/na sebe/v sebe potegniti 1. nalesti se: takrat otrok skuſi ozhy to boleſin na ſebe potegne 3. ed. 2. navzeti se (snovi iz okolja): zhe tezhe po semli katera je smeſhèna s'slato, ali shelesno rudo, ta voda te lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne 3. ed. ǀ de ſi lih v' globozhini tiga Slaniga morja leshj, vener obene slanuſti nepotegne na ſebe 3. ed. ǀ te mladize pak vſo mokruto, inu muzh na ſebe potegneo 3. mn. ǀ neſte gobe katere vſo tinto vſebe potegneio 3. mn. ǀ vſy ty drugi ludje ſó bily grobuſt ſvojga Ozheta Adama na ſebe potegnili del. mn. m ǀ pishata ſo vſo naturo teh skledenz na ſebe potegnile del. mn. ž nazaj potegniti umakniti: nej hotel ſvoje Ceſſarske beſſede naſai potegnit nedol. ǀ beſſedo na ſai potegneio 3. mn., jnu pred Duhouno, inu deshelsko Goſpodo ſe praudaio ǀ mojobeſsedo ne bom nesaj potegnil del. ed. m, katero ſim govuril ǀ kadar bi ſvojo roko nasai potegnil del. ed. m, vſe kar je ſtuarienu, bi nezh ratalu noter potegniti prijeti, zapreti v zapor: ga noter potegneio, inu ga na gauge obſodio ǀ Po tem ſo bily noter potegnili del. mn. m eniga taiſtih folsh prizh noter se potegniti umakniti se noter: dekla pogleda s'kusi oknu, vidi to strashno, inu grosovitno spako, ſe noter potegne 3. ed. polna strahu, sazhne vpijti, inu na vus glaſs shrajati potegniti čez napasti: krajl David je enkrat hotu ſam v'Pershoni potegnit nedol. s'suojo vojsko zhes suoje puntarske ſaurashnike ǀ ta grosovitni Turk s' veliko vojsko je zhes nas potegnil del. ed. m ǀ s' mojo voisko ſim bil potegnil del. ed. m zhes Amalechiterie ǀ Ammonitery ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili, ter zhes Galaaditerje ſo potegnili del. mn. m potegniti z strinjati se: kakor pak ſo samerkali, inu vidili, de hishni Ozha verova, vſy ſo ſnym potegnili, inu verovali, de Chriſtus je Syn Boshi proč potegniti 1. zbežati: kir ſe najde molitva vſe gnade, inu shegni Boshij pridejo kjekaj, vſe kar je hudiga, inu shkodliviga more prozh potegniti nedol. 2. odpoklicati: ſapouei Indianeriu, de ima pſsa prozh potegnit nedol.
Svetokriški
priča1 -e m priča: Tebe ò S. Clara sa prizho tož. ed. poklizhem ǀ Vy ſte prizhe im. mn. de ta shena ſama od ſebe je gori shla ǀ Vnii folsh prizhe im. mn., kateri ſo bily poterdili ǀ nej meni treba drugih prizh rod. mn. yskati ǀ Poprei ozhem govorit od lashnikou katerih je veliku vezh, kakor krivyh prijzh rod. mn. ǀ tulikain folsh pryzh rod. mn. ǀ Bug ſaurashi lashnike, inu krive prizhe tož. mn. pri priči pri priči, takoj: per prizhi ſe vſtonovij ǀ on bo mene per prizhi vbil ǀ sagarmi, sabliska, inu v'vniega treshi, ter perprizhi pepel rata v pričo vpričo, v prisotnosti: vſi kateri v' prizho ſe ſo nashli, ſilnu ſe ſo bili prestrashili ǀ tij kateri ſò v'prizho bilij ſe preſtrashio ǀ v'prizho per tej Sodbi ſe je nashal ǀ kateri letukaj v'prizheo ſe najdeio ǀ G. Bug polſot je vprizho ǀ ty kateri ſo vprizo bily ǀ Jeſt ſim ſe uprizho neshla → priče1
Svetokriški
priče1 -a m priča: ſo ushe folsh prizha tož. ed. nashli, toshbe krivizhne ſo ushe ſmislili ǀ Vna dua folsh prizha im. dv., katera ſta zhes S. Stephana djala ǀ Po tem ſo bily noter potegnili eniga taiſtih folsh prizh rod. mn. v priče vpričo, v prisotnosti: velike Zhuda, inu mirakalne ſo dellali v' prizhe teh Ajdou ǀ kateri per letej pravdi v'prizhe ſe bode nashal ǀ O greshna dusha! kadar bi ti ſe bila vprizhe nashla, kadar Iudy ſo Christuſa gajshlali ǀ En drugi Philoſophus kateri ſe je uprizhe nashal ǀ Kadar ſe vuprizhe najdesh te huali → priča1
Svetokriški
pripraviti -im dov. pripraviti, spraviti: hozhe njega do vekoma v'pakel perpravit nedol. ǀ sa Israelitery potegne meneozh vſe pod mezh parpravit nedol. ǀ bi skushali to brumno Suſanno v'upresheſtuu perprauit nedol. ǀ kadar mene hozhe ſvejt, meſſu, inu hudizh v' greh perprauvit nedol. ǀ vſy hudizhi s'pakla, vſe martre tiga ſvejta nej ſo mogle ven ſam ſmertni, greh prepravit nedol. ǀ Chriſtus je shal Nebeshku krajlestvu perpravit namen. ǀ tudi druge shene, inu dekelze v'ſramato, inu v'grehe perpravish 2. ed. ǀ v' shkodo, inu v' shtrajfingo ga neperpravish +2. ed. ǀ ym enu dobru koſſilu perpravi 3. ed. ǀ s' shauzham cellu ſvoje truplu napolni, kateru v' velike bolesni ga parpravi 3. ed. ǀ po tem v' ſvojo oblaſt perprau 3. ed. tu bogatu, Ceſſarſtvu Tribiſonda ǀ obenu pyanſtvu zhloveka v' takuſhne norzhije neperpravi +3. ed., kakor lubesan ǀ motite te Moshke Perſhone, inu perpravite 2. mn. de vaſhe diviſhtvu vam vſamejo ǀ poshreshnost zhloveku velike bolesni perneſse, katere ga pod semlo perpravio 3. mn. ǀ nijh starishih truplu restargajo, inu pred zajtam pod semlo per pravjo 3. mn. ǀ ſe varvaio de v'greh edn tiga drugiga neperpravio +3. mn. ǀ Philistery yh premagaio, oſlepio, inu v'to paklensko kèho parpravio 3. mn. ǀ lepe beſſede, velike oblube, inu shenkinge te nedolshne v' greh perprauio 3. mn. ǀ hudizhy taiſto posledno ura vſakatero dusho perpravit ſe pofliſſaio, inu veliku dush v' tu Zagovajne perpraviò 3. mn. ǀ mojmu blishnimu ſim ushe jamo perpravil del. ed. m ǀ od lona, kateriga je tem perpravel del. ed. m ǀ Kazham po simi Bug je perprauil del. ed. m en guishin Kamen pod semlo, Kateriga liſejo, inu s'tem ſe shivè ǀ je k'pravi viri kershanski katolishki prepravil del. ed. m ǀ de bi ta hudi njega neomotel, inu v' leto faratario neperpravil +del. ed. m ǀ tuoja hzhij je tebe v'shpot perpravila del. ed. ž ǀ sakaj ſi ti naſs tvoje otroke v'ſerd Boshy prepravila del. ed. ž ǀ Ta peta je bila ena Mailenderza, taku offertna, de bi bila mene na petlersko palzo perpravilo del. ed. ž ǀ te druge je v'reve, inu pogublejne perpravilu del. ed. s ǀ Kulikajnkrat ste vashe blishne v'shkodo perpravili del. mn. m ǀ vſe bodo poshgali, inu v'pepel perprauili del. mn. m ǀ de bi te nedolshne nepohushali inu v'greh yh neperpravili +del. mn. m ǀ veni minuti vaſſ bodo v' to vezhno paklensko martro perpravile del. mn. ž pripraviti se pripraviti se: k'obenimu dellu bi ſe nesnala parpravit nedol. ǀ per zajtu ſe perpravi 3. ed. sa tiga mertviga maſhovati ǀ nej ſe perpraui 3. ed. k' eni dobri Sveti ſmerti ǀ je perpraulen vſelei nam ſvojo Sveto gnado dati, aku li my ſe perpravimo 1. mn. taiſto prejeti ǀ aKu poprei h'taisti ſe neperpravimo +1. mn. ǀ na letu per zaiti neſpremislite, inu neperpravite ſe 2. mn. ǀ Se perpravio 3. mn., inu naprej usameio Chriſtusa popaſti ǀ prepraviſe vel. 2. ed. tedai dusha, kakor ſe sraima Neveſti Krajla Nebeskiga ǀ perpravimo ſe vel. 1. mn. tudi per Zajti ǀ perpraviteſe vel. 2. mn. tudi vy k' ſmerti ǀ de bi ſe perpravil del. ed. m k'spuvidi ǀ de bi ſe my perpravili del. mn. m njemu napruti pojti na svojo vero pripraviti zapeljati: Bug hotel de bi tudi ob nashem zhaſſu takorshni posli ſe neshli, kakor je bil Joſeph Putipharau hlapz, katiriga je iskala Goſpodina na ſvojo vero perpravit nedol. ǀ ſe je bil veno Dekilzo salubil, inu leto s'oblubo, inu shenkigo na ſvoio vero perpravil del. ed. m, inu v'hishi dershal, de ob vſaki uri je mogal ſvoie nezhiste shele dopolnit pripraviti ob spraviti ob, vzeti: Abſolon je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida ob leben perpravit nedol. ǀ ob tuoje, poshtejnie hozhe tebe perprauit nedol. ǀ po ſili jo ob diviſhtvu perpravil del. ed. m ǀ iesa je tebe ob pamet perpravila del. ed. m v hudo ime pripraviti spraviti na slab glas: Kaj vy sdai mislite, kateri sledniga opraulate, inu v' hudu imè perpravit nedol. ſe neshonate ǀ opraula taku dolgu, de leto perſono v' hudu imè perpravi 3. ed. ǀ opraulaio, inu v' hudu ime ſuoje blishne perpravio 3. mn. ǀ de ſi lih ti bosh hualil taiſto persono, katero ſi v' hudu imè perpravil del. ed. m
Svetokriški
spraviti -im dov. spraviti, tj. 1. doseči, da kdo ali kaj nekam pride ali nekam gre: jest hozhem vſe morje v'to jamo spravit nedol., inu stozhit ǀ nej vejdil kam blagu spravit nedol. ǀ obene beſsede vezh Mashnik nej mogal od nje spravit nedol. ǀ KaKor en dobritlivi Paſtèr sheli ſvoie Kardellu v'Nebu ſpravit nedol. ǀ per zajtu s'oriesh, oſejesh, poshajniesh, inu pod streho spravish 2. ed. ǀ ta dobri Paſter hitreshi ſvoie ouzhize v'hleuh ſpravi 3. ed. s'shibo, KaKor paK s'pishauKo ǀ ozheta s'enu malu reipe s'hishe ſpravita 3. dv. ǀ cellu lejtu tardu dellate, inu ſe martrate, ter vener malu ſpravite 2. mn. dokler tozha, Slana, inu ſusha taku po goſtim vam shkodio ǀ vſelej s'hishe yh ſpravio 3. mn. ǀ vſe Kar mu je super doperneſeio, dokler ga pod semlo spravio 3. mn. ǀ v'prasnik ſi letu ſinu pokoſsel inu ſpravil del. ed. m ǀ en velik shaz ſi je spravil del. ed. m v' Nebeſſih ǀ aku vaſs bode v'to paklensko jezho vergal, kai s'en Orffeus vaſs bode vukaj spravil del. ed. m ǀ ſi je bila spravila del. ed. ž takorshno veliko doto ǀ v'Nebeſki ſkeden ſpravili del. mn. m 2. pobotati, pomiriti: inu kadar kej ſe skregaio, de ſupet yh ſpravio 3. mn. spraviti se spraviti se, pobotati se: ſi dolshan ſe spravit nedol. s' tvojm blishnim ǀ aku shelij ſupet suojo dusho ozhistit, inu s'G. Bugam ſe ſpravit nedol. ǀ pojdi poprei ſe spravit namen. s' tvojm blishnim ǀ poprei kakor ſe s' tvojm blishnim spravish 2. ed. ǀ Nej sadoſti, de mu nezh hudiga neſturish, ali voszhish, ampak de ſe shnym ſpravish 2. ed. ǀ Ti me nebosh nikuli mogal sa tvoio sheno imeti, aku poprei ſe s' moim bratam nespravish +2. ed. ǀ ta Kateri je bil nepriatel Boshij, supet s'Kusi ſpuvid s'Bogam ſe ſpravi 3. ed. ǀ dokler s' nashim blishnim (kateriga ſmò reshalili) ſe spravimo 1. mn. ǀ sakaj tedaj s'Bugam ſe neſpravite +2. mn. ǀ ſpraviſe vel. 2. ed. s' tvoim nepriatelam ǀ sdai ſpokoriteſe, inu s' Bugam ſe spravite vel. 2. mn. ǀ sdaj s' Bugam spravite ſe vel. 2. mn., ter rezite ǀ de bi ta greshni ſe shnym ſpravil del. ed. m ǀ bosh od greha nehal, inu ſe s' Bugam spravil del. ed. m ǀ zhaſsa nikoli ſi neusamesh de bi ſe s'Bugam pravu sprauil del. ed. m ǀ rada bi ſe bila spravila del. ed. ž s' to bogato ǀ de bi ſe shnim ſpravila del. ed. ž s'kusi eno pravo grevingo ǀ de bi ſe shnym ſpravili del. mn. m, myr ſturili, inu od grehou nehali ǀ ſe bodemo s'kuſi eno pravo grevingo, inu pobulshajnie s'hnijm spravili del. mn. m (v)kup(aj) spraviti zbrati: prezei ſvojo veliko vojſko vkup ſpravi 3. ed., inu sa Israelitery potegne ǀ v'Kratkem en dobru denariu vuKupai spravi 3. ed. ǀ Sklizhite vkup to gmaino, spravite vel. 2. mn. vkup ta folk ǀ de vezhkrat ſim S: Masho v'Prasnik samudil, inu v'taki vishi veliku blaga vukupaj ſpravil del. ed. m ǀ Luetius Avernus je tulikajn denarju kup ſpravil del. ed. m ǀ krajl Alphonſus je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil del. ed. m ǀ General Gedeon je bil vkupaj spravil del. ed. m dua inu trydeſſeti taushent sholnerjou ǀ Judauska Gospoda ſe je bila spet ukuppai spravila del. ed. ž h' Caiphesu ǀ Ammonitery ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili del. mn. m skupaj spraviti zbrati: tulikain shita je bil skupai spravil del. ed. m
Svetokriški
štih -a m vbod s šivanko, šiv: je bila slepa ratala, de shtiha rod. ed. nej vidla ǀ en shtih tož. ed. sabſtoin bi nesturili eni vbogi ſirotizi ǀ de sa vſakaterim shtiham or. ed. en glashik vina bi popili ǀ ſta vezh shulinu vbugaime dala, kakor pak predala, kulikajn shtihu rod. mn. ſta ſturila, tulikajn krat na Boga ſta ſpolnila v štihu pustiti dov. pustiti nedokončano: kakor je shlishala 11. biti na uri je uſe v' shtihi puſtila del. ed. ž, inu damu tekla v štihu zapustiti dov. pustiti nedokončano: Leta kadar je vidil de meſtu je gorelu vſe kar je imel je bil v' shtihi sapuſtil del. ed. m ← srvnem. stich ‛vbod’; zvezi v štihu pustiti in v štihu zapustiti sta kalka po nem. im Stiche lassen ‛pustiti nedokončano, opustiti’.
Svetokriški
tretji -a štev. tretji: leta koſſ je Aſia, leta drugi je Affrica, leta tryeti im. ed. m je America ǀ Ta tryetia im. ed. ž je bila Theodolinda ǀ Ta tretja im. ed. ž lubesan je te ſoſeſke, namrezh kadar en ſoſed ſvojga ſoſeda vezh lubi, kakor pak eniga ptuijga ǀ drugu oblizhe je bilu podobnu enimu leou, tu tryetie im. ed. s enimu Vollu ǀ Te tretje rod. ed. ž vere tudi nimash ǀ od te Tryete rod. ed. ž Pershone, namrezh od Svetiga Duha ǀ Enimu je bilu imè Manzius, timu drugimu Joannes, timu trjetimu daj. ed. m Julianus ǀ ta tryeti tož. ed. m meſiz je porodila ǀ NA TRETI tož. ed. m PETIK V'POSTV ǀ ta treti tož. ed. m dan gre napruti ǀ NA TRETIO tož. ed. ž NEDELO PO VELIKI NOZHI ǀ NA TRETIO tož. ed. ž INV DVAJSETO NEDELO PO S: TROYCI ǀ ga peleio veno drugo, inu tryetio tož. ed. ž shtalo ǀ veni skledi ſo bile zukrene iabauka, v'drugi zukrene grushke, tryeti mest. ed. ž zukrene mandelne ǀ tryetij im. mn. m pak prevezh poſvetne opravila dopernashajo ǀ Letu govorj v' tretjeh mest. mn. Moſſevih Bukuah tretji tal m tretjina: ta tryeti im. ed. m tal G. Bogu ſe je bil v' punt poſtavil ǀ ta trjeti tal tož. ed. m ſvejsd is Nebeſs je bil na semlo potegnil v tretje v tretje: V'tretje v'Ieſenu, kadar ta grosd je mehak, inu ſladak
Svetokriški
V. cit. krajšava osebno lastno ime Častitljivi: sakaj V: im. ed. m Beda pravi (I/1, 91) ǀ Kir ta V. im. ed. Beda pravi (I/2, 48) Krajšava stoji za srlat. atribut Bedi → Venerabilis iz lat. venerabilis ‛častitljiv, spoštovan’; → Beda.
Število zadetkov: 28