Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
húliti se -im se nedov. (ú ū) pritajeno, sključeno hoditi: lisica se huli okrog kokošnjaka / tesno stisnjen k zemji se huli proti vasi; pren. mrak se je hulil v vežo
// ekspr. neodkrito, potuhnjeno se vesti: zmeraj se huli, nikoli ne pogleda v oči
SSKJ
izgíniti -em in zgíniti -em dov. (í ȋ) 
  1. 1. z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen: nekatere barve na sliki so izginile; madež še ni čisto izginil / voda s poplavljenega področja je izginila / znaki bolezni so izginili / pastirske koče so izginile pod snegom
    // s prislovnim določilom z oddaljevanjem postati neviden: letalo izgine v daljavi, za oblaki; izginiti v množici, med drevjem / ekspr. gledala je za njim, dokler ji ni izginil izpred oči / ekspr. izginila sta v vežo (hitro) vstopila; sonce je izginilo za goro je zašlo
    // pot je izginila v grmovju
  2. 2. prenehati biti, obstajati: napetost je kmalu izginila; nesoglasja med njimi so izginila / razlike v gledanju so izginile / ekspr. moramo zmagati, ali pa bomo izginili z zemeljskega površja
    // z zmanjšanjem rabe, uporabe prenehati biti, obstajati: stari običaji bodo kmalu izginili / jadrnice so izginile iz pomorskega prometa
  3. 3. nav. ekspr. zapustiti prostor, kraj, navadno naskrivaj: fant se je sprl in izginil; izginil je iz hiše, ne da bi ga kdo opazil; izginiti brez besede, sledu; izginiti kot duh, kot kafra; izginil je, kot bi se bil v zemljo udrl nenadoma, nepričakovano
    // izginiti z doma / kot ukaz: izgini; da mi pri priči izgineš
  4. 4. nav. 3. os., evfem. biti ukraden, vzet: iz trgovine je izginila velika količina blaga; v zadnjem času je izginilo več avtomobilov / kam je izginil moj svinčnik kdo ga je vzel; kam sem ga založil
  5. 5. zastar. miniti, preteči: medtem je izginilo nekaj dni
    ● 
    ekspr. vsa kri mu je izginila z obraza prebledel je; ekspr. meso je kar izginilo v njihovih želodcih hlastno, v hipu so ga pojedli; ekspr. omagal je in izginil pod vodo se je potopil, utonil; prim. izginul
SSKJ
naslánjati -am nedov. (ā) dajati, postavljati kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: naslanjati deske na steno / ne naslanjajte koles na zid / naslanjati obraz med dlani, na dlani, v dlani; naslanjati brado, komolce na mizo; pren. mesto naslanja svoj razvoj na staro prometno osnovo
    naslánjati se 
    1. 1. biti v poševnem, nagnjenem položaju, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: naslanjati se z rokami na mizo; naslanjati se na ograjo, steno / na enem koncu se ključnica naslanja na prsnico
    2. 2. nav. ekspr., s prislovnim določilom biti v prostorsko neposrednem stiku s čim: jezero se na severu naslanja na hribe; zadnja stran hiše se naslanja ob strmo pobočje / ti prostori se naslanjajo na vežo
      // biti, nahajati se na kakem področju, navadno na večji površini: mesto se naslanja na južno stran hriba
    3. 3. publ., s prislovnim določilom biti odvisen: njegove sedanje pesmi se naslanjajo na ljudskega duha; optimizem se naslanja na povečanje izvoza; gradnja tovarne se naslanja na velike potrebe trga / naslanjati se na zgodovinske vire
    4. 4. publ., navadno v zvezi z na imeti, dobivati pomoč, podporo: ta stranka se naslanja na delavce / naslanjati se na lastne sile
      ● 
      ekspr. drugi so delali, on pa se je samo na lopato naslanjal ni delal; je pogosto počival
      ♦ 
      lingv. predlogi se naslanjajo na naglašene besede za seboj v govoru se povezujejo z njimi v naglasno enoto, celoto
    naslanjáje star.: naslanjaje se na brata, je prišepal do doma
    naslanjajóč -a -e: spal je, naslanjajoč glavo na mizo; naslanjajoč se na te dokaze, je zavrnil vse očitke
SSKJ
odsôpsti -sôpem dov., odsópel in odsôpel odsôpla (ó) sopeč oditi: pritekel je do hiše in nato odsopel v vežo / ekspr. ladja je odsopla iz zaliva odplula
    odsôpsti se prenehati sopsti: ko se je odsopla, je mirno spregovorila; tekel je, da se še dolgo ni mogel odsopsti / ustavil se je in sedel, da bi se malo odsopel
SSKJ
ovóhati -am dov. (ọ̑) 
  1. 1. vohajoč se približati na več mestih: pes je pritekel k njemu in ga ovohal; živali sta se ovohali
  2. 2. zaznati, ugotoviti z vohom: ovohal je duh po acetonu / vse je otipal in ovohal poduhal
    // redko ko je stopil v vežo, je ovohal pečenko zavohal, zaduhal
  3. 3. ekspr. s prikritim poizvedovanjem, iskanjem priti do česa: ovohali so ga in zaprli / ti ljudje vse ovohajo izvohajo
    // s prikritim opazovanjem ugotoviti mnenje, mišljenje drugega: možje so najprej ovohali drug drugega, nato pa začeli govoriti
    ● 
    ekspr. čete so včeraj prvič ovohale smodnik se bojevale
    ovóhan -a -o: ovohane kosti
SSKJ
potískati1 -am nedov. (í) 
  1. 1. s prislovnim določilom s sunki spravljati
    1. a) na drugo mesto, v drug položaj: potiskati ročico na levo in desno; potiskati šivanko skozi blago; potiskati naprej, navzgor; pogosto si je potiskal klobuk nazaj / srčna mišica potiska kri v žile; črpalka potiska vodo po ceveh
    2. b) z določenega mesta, položaja: potiskati koga s klopi
    3. c) kam sploh: potiskati slamo v slamoreznico; začela ga je obzirno potiskati v vežo
  2. 2. s sunki (od zadaj) povzročati premikanje, hitrejše premikanje: ena lokomotiva vleče, druga potiska; potiskati voziček / potiskati pred seboj
  3. 3. delati, povzročati, da kaj spremeni položaj: potiskati jezikovno mejo proti jugu; sonce potiska meglo v dolino / sovražnika potiskajo čez reko
  4. 4. nav. ekspr., v zvezi z v spravljati koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove vednosti, privolitve: potiskali so ga v to, sam tega ne bi storil / s tem so domačine potiskali v revščino; to jih je potiskalo v mezdno razmerje
    ● 
    publ. potiskati koga v kot, v ozadje dajati, pripisovati komu majhno pomembnost, vrednost; ekspr. stvar so trdovratno potiskali nazaj ovirali, zavirali; ekspr. grenko sedanjost so potiskali stran niso hoteli misliti nanjo
    potiskáje: odpiral je vrata, potiskaje jih s komolcem
    potiskajóč -a -e: hodil je počasi, potiskajoč pred seboj voziček
    potískan -a -o: knjiž. biti potiskan v revščino in izrinjen iz družbe
SSKJ
prebégniti -em dov., tudi prebegníte; tudi prebegníla (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. z begom priti drugam, v drug kraj: iz zapora je prebegnil domov / iz nemške vojske je prebegnil k partizanom; prebegniti v sosednjo državo / prebegniti čez mejo ilegalno oditi v tujino
    // zaradi sporov je prebegnil na drugo stran prešel, prestopil
  2. 2. knjiž., ekspr. hitro, za kratek čas se pojaviti: obraz mu je prebegnil ironičen nasmeh; mračna senca je prebegnila njegovo čelo / spomin so mu prebegnile grenke misli
  3. 3. knjiž., ekspr. miniti: mlada leta so hitro prebegnila
    ● 
    knjiž., ekspr. hitro je prebegnila vežo stekla po njej; knjiž., ekspr. z očmi je prebegnil od enega do drugega pogledal zdaj enega zdaj drugega
SSKJ
predprážen -žna -o prid. (ȃ) ki je, se nahaja pred pragom: s predpražne plošče je stopil v vežo
SSKJ
predvêžen -žna -o prid. (ȇ) ki je, se nahaja pred vežo: predvežne stopnice
SSKJ
prikrevljáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. priti s težkimi, nerodnimi koraki: počasi je prikrevljala v vežo / komaj je prikrevljal domov prišel
SSKJ
prirentáčiti -im dov. (á ȃ) ekspr. priti z grobim, zadirčnim govorjenjem, izražajoč jezo, nezadovoljstvo: slišal ga je, ko je prirentačil v vežo / kmalu je prirentačil za nami, češ da ne bo več nosil
SSKJ
prislúhniti -em dov. (ú ȗ) 
  1. 1. začeti pazljivo poslušati: ko je slavec zapel, je prisluhnil; imel je tako lep glas, da so prisluhnili tudi tisti, ki so se prej pogovarjali; prisluhniti petju kukavice; prisluhnil je, odkod prihaja glas; ob tem imenu je prisluhnil; pren. prisluhnila je vase, kaj ji govori srce
    // nedov. s poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa; poslušati: vsak večer je skrivaj prisluhnila petju fantov / publ. ob osmih bomo pol ure prisluhnili klavirski glasbi bo na programu klavirska glasba
  2. 2. začeti pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: vstal je, da bi govoril. Vsi so prisluhnili; potrkala je in prisluhnila / prisluhniti k vratom, proti vratom, v vežo; knjiž. oprezoval je in večkrat prisluhnil v noč
  3. 3. knjiž. pokazati zanimanje, razumevanje za kaj: prisluhniti potrebam delovnih ljudi; prisluhniti stiski, željam koga / pisatelj je prisluhnil ljudski duši se vživel vanjo; njegovi umetniški moči je prisluhnila vsa glasbena javnost postala pozorna nanjo
    // upoštevati pri svojem ravnanju: arheologi so prisluhnili ljudskemu izročilu in odkrili sledove rimske ceste; napačno je, če ne prisluhnemo razvoju; prisluhniti zahtevam tržišča / založba je prisluhnila naročnikom in knjigo ponatisnila
SSKJ
prišárati -am dov. (ā ȃnar. dolenjsko  
  1. 1. privleči, pririniti: prišarati košaro v sobo
  2. 2. pridrsati: izza vogala je prišarala starka; počasi je prišaral v vežo
SSKJ
prištorkljáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. priti z nerodnimi, okornimi koraki: prištorkljal je v vežo v svojih težkih škornjih; prištorkljati po stopnicah / berač je vstal in prištorkljal k mizi prišel
SSKJ
smoleníca -e ž (í) star. smolnata bakla: smolenice so razsvetljevale vežo; prižgati smolenice
SSKJ
stopníca -e ž (í) 
  1. 1. vsaka od vodoravnih med seboj odmaknjenih ploskev v različnih višinah za lažjo hojo navzgor, navzdol: počasi je stopal s stopnice na stopnico; prestopal je po dve stopnici; ozka, visoka stopnica; stati na prvi stopnici vagona; stopnica pri vozu
    // mn. skupek takih ploskev: stopnice vodijo na podstrešje, v klet; srečala sta se na stopnicah; iti po stopnicah; pasti po stopnicah; kamnite, kovinske, lesene, marmorne stopnice; položne, strme stopnice; kletne stopnice / polžaste stopnice / iti po obokanih stopnicah po stopnišču
    // kar je temu podobno: voda je izlizala v skalo stopnice / med vežo in sobo je stopnica / ravnina se končuje z visoko stopnico / knjiž. zaradi lažje obdelave so na pobočju naredili stopnice terase
  2. 2. knjiž. stopnja, etapa: to je samo ena stopnica k višjemu cilju; to je bila prva stopnica do uresničitve njegovih sanj / doseči najvišjo stopnico razvoja
    ● 
    knjiž. narediti komu roparske stopnice nastaviti komu sklenjene roke, ramena, da nanje stopi in se tako povzpne; publ. stopiti na najvišjo stopnico zmagovalnega odra zmagati
    ♦ 
    arhit. dvoramne stopnice s podestom, ki vežejo dve etaži ali nadstropji, navadno v neravni črti; enoramne stopnice brez podesta, ki vežejo dve etaži ali nadstropji v ravni črti; samonosne stopnice; teh. premične ali tekoče stopnice ki delujejo na principu tekočega traku
SSKJ
tlakováti -újem nedov. in dov. (á ȗ) polagati tlak: tlakovati cesto, vežo; tlakovati z granitnimi kockami, opeko; tlakovati in asfaltirati; pren. tako so tlakovali pot gledališki umetnosti
    tlakován -a -o: trg je tlakovan; z mozaikom tlakovana cerkev
SSKJ
tonalíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tonalit: gozd na tonalitni podlagi / tlakovati vežo s tonalitnimi kockami
SSKJ
vêža -e stil. -é ž (é) prehoden prostor v poslopju za vhodnimi vrati: stopiti v vežo; mračna, obokana veža; veža in stopnišče / zakleniti vežo vežna vrata
// hotelska, kolodvorska veža hotelska, kolodvorska avla
● 
star. božja veža svetišče, cerkev; mrliška veža prostor na pokopališču, v katerem leži mrlič na mrtvaškem odru
♦ 
etn. vhodni prostor z ognjiščem v belokranjski hiši
SSKJ
vêžen in véžen -žna -o prid. (ȇ; ẹ̑) nanašajoč se na vežo: vežni tlak / vežna vrata
Število zadetkov: 21