Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
bístrica -e ž (īknjiž.  
  1. 1. reka ali potok, ki hitro teče: bistrica je živahno žuborela
  2. 2. redko prozorna, čista voda: prinesla je polno vedro bistrice
SSKJ
cebníti in cèbniti -em [cəbdov. (ī ə̀ ə̏) nar. zahodno brcniti: kljuse je cebnilo fanta; cebnila je v vedro / cebnil je poleno izpod nog
    cebníti se in cèbniti se zadeti se, spotakniti se: cebnila se je ob kamen in zajavkala
SSKJ
izsmejáti -sméjem dov., izsmejál (á ẹ́) knjiž., redko s smehom, posmehom pokazati odklonilen odnos: pisatelj zna vedro izsmejati vse, kar se upira človekovi pameti
    izsmejáti se prenehati se smejati: počakati so morali, da se je izsmejal / izsmejati se do solz nasmejati se
SSKJ
jasníti -ím nedov. (ī í) 
  1. 1. delati, da je kaj brez oblakov: veter jasni nebo; nebo se jasni; brezoseb. jasni se, lep dan bo
    // knjiž., redko delati kaj bolj svetlo: češnja je jasnila temino borovcev
  2. 2. knjiž. delati kaj veselo, vedro: otroci mu jasnijo življenje / obraz se mu je ob njegovem pripovedovanju začel jasniti
  3. 3. knjiž. pojasnjevati, osvetljevati, razkrivati: vse opisuje bolj skopo in le bežno jasni ta leta; jasniti resničnost in vse bolj pronicati vanjo
    jasníti se 
    1. 1. s smiselnim osebkom v dajalniku prihajati do spoznanja, začenjati razumevati: začelo se mu je jasniti, da stvar ni popolnoma v redu; otroku se v tej starosti že jasni, kaj sme in česa ne sme; brezoseb. počasi se je začelo jasniti v njegovi preprosti pameti
    2. 2. postajati bolj določen, opredeljen, razviden: misel se jasni; v diskusijah se pojmi jasnijo / razmere se jasnijo / knjiž. ornamenti stenske slikarije se jasnijo
      ● 
      v glavi se mu je začelo jasniti prihajal je k zavesti, razsodnosti
SSKJ
kalálnik -a [u̯n(ȃ) nar. zahodno vedro: zlivati vodo iz kalalnika
SSKJ
kíbla -e ž (ȋ) nižje pog. vedro, vedrica: kibla za smeti, vodo / v kotu celice je stala kibla
SSKJ
pljúskniti -em dov. (ú ȗ) 
  1. 1. v sunku se premakniti: voda zavalovi in pljuskne; val je visoko pljusknil / blato je pljusknilo na vse strani
    // nav. ekspr. dati kratek, tleskajoč glas ob takem premiku: v steklenici je pljusknilo vino; voda je pljusknila
    // z udarcem po tekočini povzročiti kratek, tleskajoč glas: od časa do časa pljuskne veslo; riba je glasno pljusknila / ekspr. kamen je pljusknil v jezero padel
  2. 2. slišno udariti, zadeti ob kaj: val pljuskne ob breg
    // v sunku se razliti, izteči: iz vrča pljuskne mleko; val je pljusknil čez krov, na krov; pren., ekspr. v sobo pljuskne val smeha
  3. 3. preh. povzročiti sunkovit premik tekočine: pljuskniti olje v posodi
    // na tak način politi, izliti: vina ni spil, raje ga je pljusknil pod mizo; pljuskniti v koga vedro vode
    ● 
    vsa kri ji je pljusknila v glavo udarila; ekspr. tako ga je pljusknil s široko dlanjo, da se je zvalil po tleh udaril
SSKJ
podŕsniti -em dov. (ŕ ȓ) premakniti po čem z dotikanjem: podrsniti z nogo po tleh / vedro je podrsnilo ob vodnjak
// premikajoč se tesno dotakniti: avtomobil je podrsnil ob ograjo
SSKJ
pogrézati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 
  1. 1. premikati z višjega mesta, položaja na nižjega; spuščati: pogrezati krsto v jamo; pogrezati vedro v vodnjak
    // redko delati (bolj) globoko; poglabljati: pogrezati rečno strugo; jama se pogreza
  2. 2. nav. ekspr., v zvezi z v izraža povzročanje stanja, kot ga določa samostalnik: glasba ga pogreza v spanje; pogrezati se v dremavico; bolnik se pogreza v nezavest; mesto se pogreza v temo / pogrezati se v zmotah
    // spravljati, pehati: spoznanje ga pogreza v grozo; ta vest ga pogreza v obup, žalost; s pijančevanjem se vedno globlje pogreza v dolgove
    pogrézati se nav. ekspr.  
    1. 1. postajati nižji: žimnica se pod njegovo težo kar pogreza / dno se pogreza
      // pomikati se v navpični smeri navzdol: hiša se je začela pogrezati; ladja se počasi pogreza tone, se potaplja
      // pogrezati se do kolen v blato; v mehkih blazinah se kar pogreza
    2. 2. z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža, da osebek intenzivno opravlja dejavnost, kot jo določa samostalnik: pogrezati se v branje, delo, študij / pogrezala sta se vsak v svoje misli; pogrezati se vase
      ● 
      ekspr. sonce se že pogreza v morje zahaja za morskim obzorjem; ekspr. njihovo gospodarstvo se vedno bolj pogreza propada
    pogrezajóč -a -e: pogrezajoča se ladja
SSKJ
pogrézniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. premakniti z višjega mesta, položaja na nižjega; spustiti: pogrezniti krsto v grob; pogrezniti vedro v vodnjak
    // redko narediti (bolj) globoko; poglobiti: pogrezniti strugo; jama se je pogreznila
  2. 2. nav. ekspr., v zvezi z v izraža povzročitev stanja, kot ga določa samostalnik: glasba ga je pogreznila v spanje; pogrezniti se v nezavest; vas se je pogreznila v tišino
    // spraviti, pahniti: spoznanje ga je pogreznilo v grozo; sporočilo ga je pogreznilo v obup; pogrezniti se v žalost
    pogrézniti se nav. ekspr.  
    1. 1. postati nižji: blazine so se pod njim kar pogreznile / tla so se ponekod pogreznila
      // pomakniti se v navpični smeri navzdol: hiša se je nekoliko pogreznila / do kolen se je pogreznil v sneg / v mehkem naslanjaču se je globoko pogreznil; čoln se je pogreznil potonil, potopil
    2. 2. z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: znova se je pogreznil v branje; pogrezniti se v delo, učenje / pogreznil se je v svoje misli; od tedaj se je še bolj pogreznil vase
      ● 
      knjiž. dan se je pogreznil v preteklost minil, se iztekel; izginil je, kot bi se v zemljo pogreznil nenadoma, nepričakovano; ekspr. najrajši bi se pogreznil sto klafter globoko zelo me je sram
    pogréznjen -a -o: pogreznjen čoln; vas je pogreznjena v temo; pogreznjen v delo; vase pogreznjeni ljudje
SSKJ
pogrezováti -újem nedov. (á ȗ) v presledkih pogrezati: pogrezovati in dvigati vedro; kolo se je pogrezovalo v blato
SSKJ
potopíti -ím dov., potópil (ī í) 
  1. 1. narediti, da pride kaj pod (vodno) gladino: potopiti vedro v vodnjak / labod je potopil glavo / potopiti ladjo / zbirno jezero je potopilo del doline zalilo, poplavilo
  2. 2. utopiti: potopiti mladega mačka / potopiti v vinu svojo žalost
    potopíti se 
    1. 1. izginiti pod (vodno) gladino: ladja se je potopila; težko telo se potopi
      // hote se spustiti pod (vodno) gladino: fant je priplaval na površino in se spet potopil; raca se je kdaj pa kdaj potopila
    2. 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop
      1. a) intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: potopil se je v branje, razmišljanje / elipt. potopil se je v razpravo
      2. b) stanja osebka, kot ga določa samostalnik: potopil se je v molk, žalost; potopiti se v spanec / trg se je potopil v temo
        ● 
        ekspr. potopil se je v množico na trgu izginil je v množici
    potopljèn -êna -o: sedel je ves potopljen v misli; v mrak potopljena hiša; potopljena ladja
SSKJ
prenášati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. z nošenjem delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prenašati tovor, vreče; stole prenašajo iz sobe v sobo; prenašati na hrbtu, v rokah, za vratom; kose železa so prenašali z velikimi kleščami / ekspr.: ves dan že prenaša vedro okrog; zmeraj prenaša otroka s seboj nosi
    // delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: da jih ne bi odkrili, so prenašali sestanke iz ulice v ulico
    // delati, da kaj deluje, učinkuje drugje, na drug predmet: prenašati težo z ene noge na drugo / publ., z oslabljenim pomenom poudarek so začeli prenašati na ideološki boj
  2. 2. delati, povzročati, da kaj kam pride: živci prenašajo dražljaje, vzburjenje; prenašati električno energijo, gibanje, vrtenje / prenašati po žicah, z električnim tokom
  3. 3. navadno v zvezi z na imeti kaj na sebi, v sebi in povzročati, da to lahko dobi (še) kdo drug: prenašati dedne lastnosti na potomstvo; njegov nemir se prenaša tudi na druge; njena plemenitost se prenaša tudi na otroke / prenašati izkušnje na mlajše / prenašati bolezen; povzročitelja te bolezni prenaša mrčes; te klice se prenašajo z dotikom
  4. 4. delati, da kaj nastopa kje drugje, v drugačni obliki: prenašati kroje s krojnih pol na blago; prenašati pripombe v rokopis; prenašati sistem znakov v drug sistem / ta prevajalec uspešno prenaša tuje posebnosti v domači jezik / prenašati ideje v prakso, življenje
    // omogočati, da zunaj studia posneta slika, zvok telekomunikacijsko prihaja vanj: televizija bo prenašala vse zborovanje; prenašati govor, prireditev iz dvorane / neposredno prenašati tekmo s tekmovališča istočasno s tekmo
  5. 5. navadno v zvezi z na delati, da postane kdo drug deležen česa: prenašati odgovornost na druge / država je postopno prenašala svoje funkcije na družbene organizacije; te naloge se prenašajo na krajevne skupnosti
  6. 6. ekspr. prestajati, trpeti: po operaciji je prenašal hude bolečine; dolgo je prenašal krivico, žalitve; takrat je moral prenašati velike napore / že dvajset let prenašam zakonski jarem sem poročen
  7. 7. biti tak, da nima (večjih) negativnih posledic
    1. a) zaradi sprejemanja hrane, snovi v telo: teh snovi njegov organizem ne prenaša; ali prenašaš kavo, alkoholne pijače; lahko hrano še prenaša
    2. b) ob zaznavanju čutnih dražljajev: hrupa, vpitja ne prenaša; njene bolne oči sončne svetlobe niso prenašale; lahko prenašati hud mraz, vročino / ekspr. njihovih pogledov ni mogel prenašati
    3. c) ob sprejemanju kakega stanja: prenašati bolečine, trpljenje; ali lahko prenašaš negotovost / ekspr. samega sebe več ne prenaša
    4. č) zaradi delovanja, vplivanja česa: moči prenašati napor; vožnjo z avtomobilom težko prenaša
      // ne kazati na zunaj vznemirjenosti, čustvene napetosti: očitkov, podtikanj ne prenaša; znal je prenašati žalost; potrpežljivo, ravnodušno, vdano prenašati; ekspr. njene muhe mirno prenaša / misli na smrt ne more prenašati
  8. 8. ekspr., navadno z nikalnico imeti zelo odklonilen odnos do koga: takih ljudi ne prenašam / ne prenašam njegove domišljavosti
    ● 
    ekspr. pošte prenašati pripovedovati zaupane, zaupne stvari o kom; leta dobro prenaša je še krepek, zdrav za svoja leta
    ♦ 
    mat. prenašati člene enačbe; strojn. pritisk se prenaša hidravlično
    prenašajóč -a -e: prenašajoč opeko na gradbišču, se je poškodoval
    prenášan -a -o: knjiž. potrpežljivo prenašane bolečine
SSKJ
románca -e ž (ȃ) lit. lirsko-epska pesem navadno z vedro ljubezensko vsebino: pisati romance / ruska, španska romanca
● 
ekspr. z njim je doživela nepozabno romanco imela lepo ljubezensko razmerje
♦ 
muz. skladba liričnega značaja
SSKJ
scéjati -am nedov. (ẹ́) 
  1. 1. s cejenjem spravljati kam: scejati ostanke pijače v vedro
  2. 2. nar. precejati: scejati mleko
    scéjati se 
    1. 1. s cejenjem prihajati kam, pojavljati se kje: voda se sceja v korito; okoli čevljev so se scejale mlake stopljenega snega
    2. 2. počasi odtekati: vode se scejajo s hribov / sneg se sceja s strehe; prim. izcejati
SSKJ
sesedlína -e [səs in sesž (í) star. usedlina, gošča: sesedlino je zlila v vedro / sesedlina preteklosti
SSKJ
sítula -e ž (ȋ) kovinska posoda z ročajem in navadno z ornamenti, vedro: bronasta situla; situle in amfore / vaška situla najdena na Vačah
SSKJ
štrbúnkniti -em dov. (ú ȗ) ekspr. slišno pasti (v vodo): skala je štrbunknila v vodo; vedro štrbunkne v vodnjak / štrbunknil je vznak in obležal kot mrtev
 
ekspr. kuna je štrbunknila v reko skočila
SSKJ
ujasníti -ím dov., ujásnil (ī ístar.  
  1. 1. zjasniti, razjasniti: veter je ujasnil nebo; nebo se je ujasnilo; brezoseb. prenehalo je snežiti in kmalu se je ujasnilo / vreme se ujasni
  2. 2. narediti kaj (bolj) veselo, vedro: novica mu ni ujasnila obraza; čelo, oko se mu ujasni
    ujasnjèn -êna -o in ujásnjen -a -o: ujasnjene oči
SSKJ
utoníti utónem dov. (ī ọ́) 
  1. 1. nehote priti pod (vodno) gladino in se zadušiti zaradi vdora vode v pljuča: deček bi utonil, če ga ne bi rešil neki kopalec; utoniti v ribniku
  2. 2. ekspr. izginiti pod (vodno) gladino; potoniti: vedro se je utrgalo in utonilo / ves prah je utonil v lužah
  3. 3. ekspr., navadno s prislovnim določilom izginiti, izgubiti se: gledala je za njim, dokler ni utonil v gozd, v gozdu; prijatelja sta utonila v noč; utoniti v množici / njegove besede utonejo v splošnem trušču
  4. 4. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop stanja osebka, kot ga določa samostalnik: utonil je v trden spanec; utoniti v spomine / ti dogodki so že utonili v pozabo / taborišče je utonilo v nočni tišini
    ● 
    ekspr. grmovje je utonilo v snegu grmovje je prekril sneg; ekspr. v vinu mu utonejo vse skrbi pozabi nanje; ekspr. sonce je utonilo za gore je zašlo; ekspr. brez njega bi utonila v blatu bi se moralno pokvarila; ekspr. utoniti v dolgovih zelo se zadolžiti; propasti zaradi dolgov; ekspr. utoniti v nemškem, tujem morju postati sestavni del nemškega, tujega naroda in prenehati se šteti za pripadnika svojega naroda; ekspr. jokala je, da bi skoraj utonila v solzah močno, silovito
Število zadetkov: 35