Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
ambasáda -e ž (ȃ) (vele)poslaništvo
Celotno geslo eSSKJ16
bil2 -a -o deležnik
I. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik
1. v zvezi z (nezanikanimi in zanikanimi) sedanjiškimi spregatvenimi oblikami glagola biti sem in opisnim del. na -l za tvorbo predpreteklika; SODOBNA USTREZNICA: bil
2. v zvezi s pogojnikom bi glagola biti sem in opisnim del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika; SODOBNA USTREZNICA: bil
II. kot (značilna) sestavina predpreteklika, tvorjenega od dovršnih in (redkeje) nedovršnih glagolov, predpreteklik v pomenski vlogi
1. izraža preteklo preddobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
1.1 izraža dejanje, ki se je končalo ali (omejeno) trajalo pred nastopom drugega dejanja
1.1.1 v predmetnih odvisnih stavkih izraža preddobnost dejanja, ki je postalo predmet zaznavanja, mišljenja, védenja, pripovedovanja
1.2 v vzročnih odvisnih stavkih in v pojasnjevalnem delu vzročnega priredja izraža preteklo dejanje ali stanje, na katerega se posledično veže sledeče preteklo dejanje ali stanje
1.3 v časovnih odvisnih stavkih izraža izvršeno dejanje, ki mu neposredno sledi drugo preteklo dejanje, pogosto kot prvo iz niza
1.3.1 v časovnih odvisnih stavkih izraža umeščenost opisovanih dejanj v preteklost
1.4 poudarja preddobnost izbranega, konkretnega dejanja (ali izbranih, konkretnih dejanj) iz niza preteklih dejanj
2. izraža stanje kot posledico v preteklosti izvršenega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bil
3. izraža časovno odmaknjeno ali davno preteklost; SODOBNA USTREZNICA: bil
4. izraža preteklo istodobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
4.1 z nedovršnim ali dovršnim glagolom izraža istodobnost (izbranega) trajajočega ali dovršenega preteklega dejanja
4.2 izraža istodobnost preteklega dejanja kot posledice (še trajajočega) stanja
4.3 izraža istodobnost preteklega dejanja kot konkretizacije dejanja s splošnejšim pomenom
5. izraža preteklo zadobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
5.1 izraža zadobnost (izbranega) preteklega dejanja v odnosu do drugega preteklega dejanja
5.2 izraža zadobnost preteklega dejanja, ki posledično sledi drugemu preteklemu dejanju ali stanju
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 42 delih
Celotno geslo Frazemi
bráda Frazemi s sestavino bráda:
bráda zráste [kómu pri čém], brúndati v brádo, dajáti kàj na brádo, dáti kàj na brádo, gósti v brádo, hahljáti se v brádo, hihitáti se v brádo, iméti brádo, iméti [žé] brádo, kàj z brádo, kózja brada, kózja bráda, Matjáževa bráda, momljáti v brádo, mrmráti v brádo, prodájanje na brádo, prodáti na brádo, smehljáti se v brádo, viséti za brádo, zabrúndati v brádo, zamrmráti v brádo, zgódba z brádo
Celotno geslo eSSKJ16
cesarjev -a -o (cesarjev, cesarjov, ceserjev) pridevnik
1. ki se nanaša na cesarja; SODOBNA USTREZNICA: cesarjev
2. ki se nanaša na cesarje, cesarstvo; SODOBNA USTREZNICA: cesarski
2.1 tudi s svojilnim zaimkom, v zvezi cesarjeva majesteta/maješteta naslov za cesarja; SODOBNA USTREZNICA: cesarsko veličanstvo
FREKVENCA: 95 pojavitev v 21 delih
TERMINOLOGIJA: cesarjeva postava/pravda
Celotno geslo eSSKJ16
delavec -vca (delovec, delavec, delovic, delavac, dejlovic, delovac, delevec) samostalnik moškega spola
1. kdor se preživlja z opravljanjem fizičnega dela, pogosto v vlogi pomočnika; SODOBNA USTREZNICA: delavec
1.1 kdor za (dnevno) plačilo opravlja določeno delo, navadno kmečko; SODOBNA USTREZNICA: dninar, najemnik
2. kdor opravlja delo na duhovnem, verskem področju; SODOBNA USTREZNICA: delavec
2.1 kdor kaj uresničuje; SODOBNA USTREZNICA: uresničevalec
3. kdor kaj dela; SODOBNA USTREZNICA: delavec
FREKVENCA: 299 pojavitev v 33 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dolipadati -am nedovršni glagol
1. kaj; iz česa, od česa, na kaj po zraku pomikati se navzdol; SODOBNA USTREZNICA: padati
1.1 zaradi lastne moči
1.2 zaradi izgube, oslabitve vezi
2. kdo/kaj zaradi telesne, duševne prizadetosti prihajati iz pokončnega položaja v ležečega; SODOBNA USTREZNICA: padati
3. kdo; (k čemu, na kaj, pred kom) spuščati se iz pokončnega položaja na tla v znamenje čaščenja, ponižnosti; SODOBNA USTREZNICA: padati
4. kdo prenehavati izpolnjevati obveznosti, norme kake skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: odpadati
5. kdo prihajati v moralno oporečno versko stanje; SODOBNA USTREZNICA: padati
FREKVENCA: 27 pojavitev v 7 delih
Celotno geslo eSSKJ16
drugi2 -a -o zaimek
1. ki ni tisti, na katerega se misli, iz katerega se izhaja; SODOBNA USTREZNICA: drug
1.1 z nikalnico poudarja omejenost na določeno, navedeno
2. ki v kaki skupini ali celoti obstaja poleg navedenega in se od tega lahko razlikuje; SODOBNA USTREZNICA: drug
3. ki se po lastnostih razlikuje od določenega; SODOBNA USTREZNICA: drug, drugačen
3.1 v krščanstvu, v zvezi drugi človek kdor je po božjem posredovanju duhovno prenovljen; SODOBNA USTREZNICA: novi človek
4. ki ni domač; SODOBNA USTREZNICA: drug, tuj
5. v zvezi z eden/en ki se pri razmejevanju navede na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugi
5.1 izraža medsebojno razmerje; SODOBNA USTREZNICA: drugi
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
FRAZEOLOGIJA: gledati z drugimi očmi
Pravopis
..e5 -eta m. prip. obr., člov. Jóže, Tóne, Véle; 'ljubkovalnost' síne
Pleteršnik
godrnjáti, -ȃm, vb. impf. brummen, murren; medvedi so godrnjali, Pohl. (Km.); sam sebi nekaj godrnja, er brummt etwas in den Bart, Cig.; Mrliča djati v grob vele, In bilje godrnjajo, Preš.; črez Boga g., wider Gott murren, Škrb.-Valj. (Rad); g. na koga, DSv.; g. nad kom, jemanden anmurren, Cig.
Vorenc
jazbec m, F2, melis, vele meles, -lis, jaṡbez; taxus, -xi, et taxo, -onis, en jaṡbiz
Celotno geslo Etimološki
mȃkro- prvi člen tujih zloženk
Celotno geslo eSSKJ
mákroekonomíja mákroekonomíje samostalnik ženskega spola [mákroekonomíja]
    1. ekonomija, gospodarski pojavi znotraj celotnega gospodarstva države ali širše gospodarske skupnosti
      1.1. veda, ki se ukvarja s tako ekonomijo, gospodarskimi pojavi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. macroeconomy iz novoklas. macro.., makro.. ‛velik, vele..’ iz gr. makrós ‛velik, dolg’ + ↑ekonomija
Pleteršnik
nę̑rga, f. eine murrsinnige Person, M., Z.; — ein weinerliches Kind, Cig.; der Brummbär, Cig.; "nerga nergasta!" vele otroku, ki vedno toži in joče, Polj.
Pleteršnik
plẹ́na 1., f. 1) der Bruch, die Scharte, der Schiefer (z. B. vom Eisen), Cig., Svet. (Rok.); die Straube an eisernen Werkzeugen, Cig. (T.); "kadar se železo ali jeklo v tenkih platničicah ali kožicah lupi, vele, da ima plene", Lašče-Erj. (Torb.); — zvon je imel pleno, zato ni dobro pel, Gor.-Levst. (Rok.); — 2) eine dünne Platte: vapnenec se lomi na plene, Erj. (Min.); kamenje se lomi po plenah, Štrek., Gorjansko (Kras)-Erj. (Torb.); glinasta p., der Thonschiefer, C.; — die Eisenschlacke, Z.; — 3) die Glasblase, V.-Cig.; — 4) eine Lage Holz, M., Z.; — eine Reihe Schindel, Stroh oder Ziegel am Dache, Z., C., Poh.; streha v dve pleni, iz klanih smrekovih deska, Glas.; — 5) das Schindeldach, Rez.-Baud.; — streha na stebrih brez sten, Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
prevzę́ti, -vzámem, vb. pf. 1) übernehmen, übermannen, ergreifen; jeza ga je prevzela, er ließ sich vom Zorne übernehmen; mraz, spanje, strah, žalost, veselje i. t. d. prevzame človeka; angreifen: bolezen ga je prevzela, Cig., Jan.; sopuh ga je prevzel (hat ihn betäubt), Cig.; — p. se od soli, von Salz durchdrungen werden, gepökelt werden, Cig.; — prevzet, voreingenommen, Cig. (T.); — 2) etwas zu sich oder über sich nehmen, übernehmen; p. blago, delo, gospodarstvo; p. službo po kom; — 3) p. komu kaj, jemandem etwas vorwegnehmen, weggreifen, wegfischen; nevesto komu p., Preš.; odjemnike p., Kunden abführen, Cig.; p. komu besedo, Ravn.; — 4) p. si roko: žnjicam levica, s katero love požete bili, često za pestjo oboli tako zelo, da oteče; tedaj vele, da si je žnjica roko prevzela, Šmarje (pod Ljub.)-Erj. (Torb.); — 5) p. se, übermüthig o. hochmüthig werden: rad se prevzame, komur se dobro godi; — (prevzel = prevzeten: Huda, prevzela mačeha, Npes.-Vraz).
Pleteršnik
prisę̑žnik, m. 1) der Beeidigte, Cig.; der Schöppe, kajk.-Valj. (Rad); — 2) (šaljivo) = devetogub (der Blättermagen), ker vele, da je prisegel, da ga živ krst nikdar čisto ne opere, Brje nad Rihenberkom-Erj. (Torb.).
Celotno geslo Frazemi
srcé Frazemi s sestavino srcé:
bíti kómu pri sŕcu, bíti mêhkega srcá, bíti tŕdega srcá, gnáti si [kàj] k sŕcu, iméti kámen namésto srcá, iméti mêhko srcé, iméti srcé na dláni, iméti srcé na právem méstu, iméti srcé za kóga/kàj, iméti tŕdo srcé, iméti zláto srcé, kámen se je odválil od srcá kómu, kot bi kdó kómu porínil nòž v srcé, [kot] kámen na sŕcu, ležáti kómu kot kámen na sŕcu, mêhkega srcá, mêhko srcé, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, na jezíku méd, v sŕcu léd, ne iméti srcá, ne iméti srcá [za kóga/kàj], nosíti otrôka pod sŕcem, nosíti srcé na dláni, pretípati kómu srcé in obísti, srcé gorí [kómu] za kóga/kàj, srcé je pádlo v hláče kómu, srcé na právem méstu, tŕdega srcá, tŕdo srcé
Pleteršnik
šatráti 2., -ȃm, vb. impf. = razkoračeno hoditi, Z.; "šatra! kam šatraš?" tako vele šatrastemu otroku, Lašče-Erj. (Torb.); grätscheln (šajt-), Jan., vzhŠt.; stark hinkend gehen, (šajt-) Mur.
Celotno geslo Frazemi
tát Frazemi s sestavino tát:
íti kàkor tát, pláziti se kàkor tát, potíhoma kàkor tát, príti kàkor tát, spláziti se kot tát, tího kàkor tát
Jezikovna
Ustvarjanje novih besed po analogiji: obujanje besedne družine »velereja«, »velerejec«, »velerejka«

Beseda velerejka (kot ženska, ki se ukvarja z velerejo živali) ne obstaja v slovarjih. Ne obstaja pa niti beseda velereja, ki pa jo je mogoče najti v nekaj virih (npr. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-6FG7FMTS/c75e35a3-e41a-4146-a7b0-64b1436478fd/PDF in http://www.genska-banka.si/wp-content/uploads/2018/08/Salehar_2012_prva_kranjska.pdf, ki referira na nadaljnji pisni vir). Pojem je očitno zloženka iz vele (link url)* (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=vele) in reja (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=reja). V slovarjih ne obstaja niti beseda *vejerejec, ki pa jo je mogoče najti v enem viru (http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J5GAM452/22f3e737-4941-47e9-a886-fbce898347f4/PDF).

Beseda rejec je običajna (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=rejec), ženska oblika rejka pa je dosegljiva v Pleteršnikovem slovarju (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=rejka) in Besedišču (http://bos.zrc-sazu.si/cgi/ada.exe?name=besedisc&expression=rejka). Vendar je besedo rejka mogoče najti v standardni klasifikaciji poklicev 2008 (https://www.stat.si/skp/Esearch.aspx) kot žensko obliko besede rejec. V slovarjih (SSKJ, Pleteršnikov slovar in Besedišče) je mogoče najti kombinacije živinorejec/živinorejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=živinorejec), prašičerejec/prašičerejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=prašičerejec) in svinjerejec/svinjerejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=svinjerejec in http://bos.zrc-sazu.si/cgi/ada.exe?name=besedisc&expression=svinjerejka).

Ob enakih izhodiščih, kot je iz besede rejec (pa tudi živinorejec, prašičerejec in svinjerejec) mogoče ustvariti besedo rejka (pa tudi živinorejka, prašičerejka in svinjerejka), je iz besede velerejec ustvarjena beseda velerejka. Je dopustno tako ustvarjanje besede velerejka? Za določen namen bi moral ugotoviti, ali je mogoče oblikovati besedo – samostalnik, ki je sestavljen le iz ene besede. Za namen uporabe opisi »ženska, ki se ukvarja z velerejo živali«, »ženska, ki se ukvarja z rejo živali na veliko/debelo«, »ženska, ki se ukvarja z rejo živali v velikem številu« ali podobno niso primerni oziroma uporabljivi.

Ali je sicer mogoče s podobnimi prijemi/načini (po analogiji) ustvarjati dopustne besede, ki jih sicer ni v slovarjih?

Število zadetkov: 37