Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ambasádor -ja m (ȃ)
najvišji diplomatski predstavnik kake države v tuji državi, veleposlanik: jordanski ambasador v Sloveniji; pren. ta pevski zbor je ambasador naše kulture v tujini
Celotno geslo ePravopis
ambasador
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
ambasadorja samostalnik moškega spola
diplomatski predstavnik države v tujini
v prenesenem pomenu ugledna oseba, ki se zavzema za uveljavitev nečesa
IZGOVOR: [ambasádor], rodilnik [ambasádorja]
BESEDOTVORJE: ambasadorjev
ZVEZE: ambasador miru (OZN), Unicefov ambasador, ambasador znanosti
Pravopis
ambasádor -ja m z -em člov. (ȃ) veleposlanik; poud. ~ slovenske kulture |zastopnik|
ambasádorka -e ž, člov. (ȃ)
ambasádorjev -a -o (ȃ)
Pravo
ambasádor -ja m
Celotno geslo Frazemi
banána Frazemi s sestavino banána:
banána repúblika, dáti kómu banáno, dobíti banáno, prilépiti kómu banáno
Celotno geslo ePravopis
Belgija
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Belgije samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Kraljevina Belgija
država v Evropi
IZGOVOR: [bélgija], rodilnik [bélgije]
BESEDOTVORJE: Belgijec, Belgijka, Belgijčev, Belgijkin, belgijski
Celotno geslo ePravopis
Belorusija
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Belorusije samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Republika Belorusija
država v Evropi
IZGOVOR: [belorúsija], rodilnik [belorúsije]
BESEDOTVORJE: Belorus, Belorusinja, Belorusov, Belorusinjin, beloruski
Celotno geslo ePravopis
Danska
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Danske samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Kraljevina Danska
država v Evropi
IZGOVOR: [dánska], rodilnik [dánske]
BESEDOTVORJE: Danec, Danka, Dančev, Dankin, danski
ZVEZE: Nekaj gnilega je v deželi Danski
PRIMERJAJ: Dansko
doajên doajêna in doajén doajéna; in doyen samostalnik moškega spola [doajên] in [doajén]
    1. najstarejši, najbolj izkušen član skupine, zbora, zlasti diplomatskega
      1.1. ekspresivno kdor je zaradi svoje starosti, izkušenj zelo ugleden, spoštovan član kake skupine, strokovnjak na določenem področju
ETIMOLOGIJA: doyen
doyen doyena; in doajên samostalnik moškega spola [doajên] in [doajén]
    1. najstarejši, najbolj izkušen član skupine, zbora, zlasti diplomatskega
      1.1. ekspresivno kdor je zaradi svoje starosti, izkušenj zelo ugleden, spoštovan član kake skupine, strokovnjak na določenem področju
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. doyen < lat. decānus ‛predpostavljen desetim podrejenim (vojakom, menihom)’, glej dekan
SSKJ²
doyen tudi doajên -a [doajênm (ȇ)
knjiž. najstarejši član skupine, zbora, zlasti diplomatskega: veleposlanik je kot doyen diplomatov pozdravil predsednika; doyen ljubljanske Drame
Celotno geslo ePravopis
ekscelenca
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
ekscelence in Ekscelenca Ekscelence samostalnik ženskega spola
naziv za visoke (državne) predstavnike
protokolarni naziv za visoke (državne) predstavnike, predvsem veleposlanika, veleposlanico
IZGOVOR: [ekscelénca], rodilnik [ekscelénce]
BESEDOTVORJE: ekscelenčin in Ekscelenčin
SSKJ²
izráziti -im dov. (á ȃ)
1. z besedami, kretnjami posredovati drugim svoje misli, čustva, razpoloženja: izraziti mnenje, pomisleke; burno izraziti svoja čustva; javno, pisno izraziti svoje zahteve; izraziti kaj z besedami, kretnjami, mimiko; izraziti soglasje z gibom glave; preprosta ljudstva izražajo svoje razpoloženje zlasti s petjem in plesom / izraziti s slikarskimi sredstvi
 
jezikosl. izraziti začudenje z medmetom
2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izraziti dvom o rešitvi krize; izraziti komu hvalo, občudovanje, zahvalo; izrazil je obžalovanje, ker ni mogel priti obžaloval je; izraziti sožalje svojcem umrlega; udeleženci simpozija so izrazili željo, da bi se še kdaj srečali / veleposlanik je izrazil prepričanje, da bo spor rešen po mirni poti; vlada je izrazila zaskrbljenost nad položajem v svetu / izraziti vdanost predsedniku
 
publ. večina volivcev mu je izrazila zaupanje je glasovala zanj
3. prikazati, podati z določenimi znaki, enotami: število 6 lahko izrazimo v obliki 2 × 3; izraziti vrednost blaga v dolarjih; izraziti s kemijsko formulo / to lahko izrazimo tudi matematično
    izráziti se 
    1. uporabiti jezik za podajanje, posredovanje misli, čustev: otrok se še ne zna izraziti; izbrano, jasno, pravilno se izraziti; slabo si se izrazil
    // publ., navadno s prislovom povedati svoje mnenje: lepo, ugodno se je izrazil o pevcu; o prireditvi se je večina pohvalno izrazila / časopisi so se pohvalno izrazili o gostovanju ansambla
    // ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z da, če izraža vljudno omejevanje povedanega: če se smem tako izraziti, takega igralca ne bo več kmalu / da se prav izrazim, meni ni za to čast
    2. pojaviti se kot zunanja podoba, znamenje človekovega razpoloženja, čustvovanja: v očeh se mu je izrazila groza, žalost / nezadovoljstvo se je izrazilo v demonstracijah
    // pojaviti se kot zunanja podoba, znamenje česa sploh: v romanu se je izrazil njegov domovinski čut; v umetnosti se je izrazilo življenje dobe / v narodnoosvobodilni vojni se je izrazila želja po svobodi
    3. publ. izreči se, izjaviti: večina se je izrazila za predlaganega kandidata; izraziti se proti takemu načinu dela
    izrážen -a -o:
    javno izražen odnos do česa; z besedami izražena misel; izražena prošnja, zahteva; s kemijskimi simboli izražena sestava spojine; dolžina je izražena v metrih; to je premalo določno izraženo; izraženo v odstotkih
SSKJ²
izročíti -ím dov., izróčil (ī í)
1. napraviti, da preide kaj k drugemu: izročiti komu denar, knjigo; izročiti telegram naslovniku / izročiti posestvo sinu / izročiti komu kaj v last / ekspr. izročite mu lepe pozdrave / izročiti tuji državi storilca kaznivega dejanja
// dati komu kaj, zlasti na slovesen način: izročiti diplome, odlikovanja
 
polit. izročiti protestno noto; veleposlanik je izročil svoja akreditivna pisma predsedniku vlade
// napraviti, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolaga: izročiti proizvajalna sredstva delavcem / izročiti komu oblast, poveljstvo
2. napraviti, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: premaganci so morali izročiti orožje, trdnjavo / izročiti ključe hiše, mesta
3. s širokim pomenskim obsegom napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom: izročiti predmete v hrambo; izročiti otroka v rejo, varstvo; izročiti v promet, uporabo; izročiti teze v razpravo dati / publ.: poslopje so izročili svojemu namenu; most so že izročili prometu / izročiti zadevo odvetniku / ekspr. izročil ga je sodišču vložil je tožbo proti njemu
4. zastar. sporočiti: po otroku mu je izročil, naj ga obišče
● 
vznes. izročil je svojo dušo Bogu v krščanskem okolju umrl je; knjiž. izročiti kaj pozabi, v pozabo napraviti, povzročiti, da se pozabi; vznes. njegovo truplo so izročili zemlji pokopali
    izročíti se knjiž.
    prepustiti se, predati se: izročiti se usodi / ves se je izročil svojemu poklicu posvetil
     
    rel. izročiti se Materi božji prositi za varstvo, pomoč
    izročívši zastar.:
    izročivši pismo, je odšel
    izročèn -êna -o:
    skrb za otroka je bila izročena sestri; ustno izročena pravljica; blago je bilo izročeno v varstvo
     
    ekspr. biti na milost in nemilost izročen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen
Celotno geslo Vezljivostni G
izročíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
Izročila mu je lepe pozdrave od sorodnikov.
1.1.
kdo/kaj podariti/pokloniti komu kaj
Izročila mu je knjigo (za spomin).
2.
kdo/kaj komu/čemu kaj v/na/za kaj
Izročili so jim hišo v trajno last.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko dati koga/kaj komu/čemu / v/na/za kaj / kam
Vse orožje so izročili v vojašnico.
4.
iz politike kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
Izročili so jim protestno noto.
5.
iz religije kdo/kaj namensko dati koga/kaj komu/čemu / v/na/za kaj / kam
Izročili so se bogu.
SSKJ²
jugoslovánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Jugoslovane ali Jugoslavijo: jugoslovanska gostoljubnost / jugoslovanski narodi; jugoslovanski veleposlanik; jugoslovanska hokejska reprezentanca / jugoslovansko-italijanska meja / jugoslovanski standardi; jugoslovanska ideja v stari Avstriji ideja o državni združitvi jugoslovanskih narodov / Jugoslovanska ljudska armada [JLA]
 
zgod. Jugoslovanski odbor med prvo svetovno vojno ustanovljena organizacija jugoslovanskih politikov s sedežem v Londonu, ki je delala za združitev južnoslovanskih delov Avstro-Ogrske s Srbijo in Črno goro
Celotno geslo Frazemi
kámen Frazemi s sestavino kámen:
beséda je pádla na kámen, bíti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], bíti têmeljni kámen [čésa], bíti vógelni kámen [čésa[, iméti kámen namésto srcá, kámen modrósti, kámen na kámen, kámen na kámnu ni ostál, kámen se je odválil od srcá kómu, kámen spotíke, [kot] kámen na sŕcu, kot kámen težíti kóga kjé, kot kámen v želódcu, kot [mlínski] kámen okoli vratú, kot [mlínski] kámen okrog vratú, kot [mlínski] kámen za vrátom, ležáti kómu kot kámen na sŕcu, pádati kot kámen, pásti kot kámen, plávati kot kámen, položíti têmeljni kámen, postáti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], postáti vógelni kámen [čésa[, postáviti têmeljni kámen, poznáti vsák kámen, preizkúsni kámen [čésa, za kàj], sípati zláta kámena v koríto, têmeljni kámen [čésa], têžek kot kámen, tŕd kàkor kámen, tŕd kot kámen, tŕden kàkor kámen kóst, tŕden kot kámen kóst, vógelni kámen [čésa], zadéla je kôsa ob kámen
Celotno geslo Frazemi
kúhan Frazemi s sestavino kúhan:
bíti kúhan in pečèn kjé/pri kóm, rdéč kot kúhan ràk, zardéti kot kúhan ràk
Jezikovna
Naslavljanje oseb v formalnem okolju

Prosim za pomoč pri oblikovanju ustrezne prakse reprezentativne državne institucije pri naslavljanju oseb na seji. Trenutno se uveljavlja neka praksa naslavljanja z gospod in gospa, vendar le v primeru, da oseba nima znanstvenega naziva. Ko se navaja več oseb, prihaja do posebej neprimerne situacije, ko je na primer ena oseba gospa, druga pa zaradi znastvenega naziva to ni.

Menimo, da je pomembno poenotenje, možni sta dve obliki. Prvič, da se pri naslavljanju uporablja samo ime in priimek ali znanstveni naziv, ime in priimek. In drugič, da se vsaka oseba naslovi z gospod ali gospa ter nadaljuje z imenom in priimkom oziroma se pred imenom doda morebitni znanstveni naziv.

Naslavljanje mora upoštevati neko formalno vljudnostno formo, hkrati pa zadostiti jezikovno-komunikacijskemu nivoju, ki glede tega vprašanja v strokovni literaturi ni določen. Ker gre za reprezentativno institucijo, oblikovanje besedila za predsedujoče po scenariju in oblikovanje za javnost dostopnega zapisa seje, mora biti predlog utemeljen. Za nas je zagotovilo vaša strokovna avtoriteta.

Celotno geslo ePravopis
NATO
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
NATA tudi NATO NATO samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: kratica
Severnoatlantska zveza
IZGOVOR: [náto], rodilnik [náta] tudi [náto]
BESEDOTVORJE: NATOV
PRIMERJAJ: Nato
Število zadetkov: 45