Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Zadetki iskanja

SSKJ²
vêlik -íka -o prid., véčji (é ȋ; sam. iz prislova ī)
1. ki dosega visoko stopnjo
a) glede na razsežnost; ant. majhen: velik človek; ima velik nos; velika ladja, soba; dvorišče zavzema veliko površino; srednje veliko stanovanje; velik kot gora / veliko mesto; vas ni velika; Amerika, njihova velika soseda
b) glede na merljivo količino: velik del proizvodnje izvozijo; ekspr. dobiti kaj za velik denar; zelo velik dvig cen; velike količine hrane; priti z veliko zamudo / publ. to je v veliki meri njegova zasluga v glavnem, pretežno
c) glede na število sestavnih enot: velik kolektiv; velika družba, skupina / bil je velik pogreb udeležilo se ga je veliko ljudi; veliko podjetje podjetje, ki ima večje število delavcev ali večjo vrednost sredstev / število a je večje od b
č) glede na dolžino: dela velike korake / kamen v velikem loku zleti v vodo
d) ekspr. glede na trajanje: velika časovna enota / dočakati veliko starost visoko
e) glede na možni razpon: ima velike načrte; ima velik talent; jesti z velikim tekom; biti sprejet z velikimi častmi / pri delu je potrebna velika natančnost; med njimi so velike razlike / velike želje; možnosti niso velike / čutiti veliko olajšanje; imeti veliko zaupanje v koga
f) glede na čas življenja: imata že velike otroke / kaj boš, ko boš velik
g) glede na svojo glavno, bistveno značilnost: velik klanec; velika gneča / trgovina ima veliko izbiro / velik napor / ekspr.: je velik jedec; on je velik otrok otročji, naiven
h) nav. ekspr. glede na intenzivnost, učinek: velik veter; velika rušilna moč / velika bolečina; velika vnema / veliki upi; njena ljubezen je velika; zgodila se ji je velika nesreča
i) glede na razsežnost in delovanje ali dejavnost: velik rudnik; velika kmetija
j) glede na pomembnost: velik dogodek; naredil je veliko napako; velika tatvina / ekspr. izreči velike besede / postati velik umetnik, znanstvenik
2. z izrazom količine ki izraža razsežnost: dva hektara velik travnik; za dlan velika površina
● 
star. bil je že velik dan bilo je že zelo svetlo; ekspr. politik velikega stila sposoben, znan; ekspr. zabava v velikem stilu imenitna, razkošna; velika noč v krščanstvu praznik Kristusovega vstajenja; iron. pojesti vso modrost z veliko žlico šteti se za zelo izobraženega, pametnega; ekspr. za gledališče je bil ta igralec veliko odkritje proti pričakovanju zelo dober, uspešen; velike ribe male žro močnejši zatirajo slabotnejše; strah ima velike oči če se kdo česa boji, se mu zdi to še hujše, kot je v resnici; preg. velik v bahanju, majhen v dejanju
    velíki -a -o sam., nar. véliki
    zgodilo se je nekaj velikega; eni kradejo po malem, drugi po velikem; preg. iz malega raste veliko; preg. kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni; 
prim. več, večji, veliki, veliko
Celotno geslo Sinonimni
vêlik -íka -o prid.
1.
ki dosega visoko stopnjo glede na pričakovano razsežnost
SINONIMI: ekspr. obilen | knj.izroč. obsežen | knj.izroč. razsežen
DELNI SINONIMI: ogromen
2.
ki dosega visoko stopnjo glede na pričakovano rast
SINONIMI:visok | pog. dolg2 | ekspr. dolginast | knj.izroč. dolgorasel | star. gorostasen | ekspr. ogromen | ekspr. orjaški | pog. potegnjen | ekspr. velikanski | knj.izroč. visokorasel | ekspr. žrdast
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik biti velik
3.
ki dosega visoko stopnjo glede na merljivo količino, mogoči razpon
SINONIMI:odličen | ekspr. bajen | knj.izroč. brezumen | ekspr. čeden | knj.izroč. gromek | ekspr. kritičen | ekspr. lep2 | ekspr. masten | publ. močen | ekspr. neizčrpen | ekspr. neizčrpljiv | ekspr. nepredstavljiv | ekspr. neskončen | ekspr. nor1 | ekspr. prodoren | ekspr. ugleden | ekspr. zavidljiv | publ. živahen
DELNI SINONIMI: ogromen
4.
ki dosega visoko stopnjo glede na število sestavnih enot
SINONIMI:številen | zastar. mnogobrojen | knj.izroč. mnogoštevilen | zastar. množen | ekspr. neštevilen | knj.izroč. obilen | ekspr. ogromen
5.
ki dosega visoko stopnjo glede na intenzivnost, učinek, pomen
SINONIMI: ekspr. blazen | ekspr. brezdanji | ekspr. brezkončen | ekspr. brezkrajen | ekspr. brezprimeren | ekspr. grandiozen | ekspr. grozen | ekspr. grozoten | knj.izroč. grozovit | zastar. grozoviten | ekspr. hud1 | ekspr. hudičev | ekspr. hudimanov | ekspr. hudimanski | knj.izroč. intenziven | ekspr. izdaten | ekspr. kardinalen | ekspr. nadčloveški | zastar. nečuven | ekspr. nedoumljiv | ekspr. neizmeren | ekspr. nekrščanski | evfem. nemajhen | ekspr. nenavaden | knj.izroč. neobjemljiv | ekspr. neomajen | ekspr. neomajljiv | publ. nepomirljiv | ekspr. neprecenljiv | ekspr. nepremagljiv | ekspr. neubranljiv | knj.izroč. neudržen | ekspr. neugnan | knj.izroč. neugonobljiv | ekspr. neuničljiv | ekspr. neustavljiv | ekspr. neverjeten | ekspr. nezadrževan | ekspr. nezaustavljiv | ekspr. neznanski | ekspr. neznosen | ekspr. obupen | ekspr. odločen1 | ekspr. ogromen | ekspr. osupljiv | ekspr. prevelik | ekspr. strašanski | ekspr. vnebovpijoč | ekspr. vražji | ekspr. živinski
Pravopis
vêlik -íka -o; véčji -a -e (é ȋ í; ẹ̑) ~ človek; ~a ljubezen; za dlan ~a površina; poud. ~a starost |visoka|; biti srednje ~; poud. ~ kot gora |zelo|; večji kot brat, od brata; ta véliki umetnik; France Prešeren, véliki slovenski pesnik
véliki -a -o, v zvezi velika noč velíka, knj. pog. velíki -a -o (ẹ̑; í; ȋ) ~ urni kazalec; star. ~ srpan avgust; jezikosl. ~ stavek; star. ~ traven maj; jezikosl. ~a poved; ~a začetnica; pokr. ~a maša veliki šmaren; ver. ~a sobota |velikonočna sobota|
véčji -a -e (ẹ̑) povzročiti ~o škodo
nàjvéčji -a -e tudi nájvéčji -a -e (ȁẹ̑; ȃẹ̑) mat. ~ skupni delitelj
véliki -ega, knj. pog. velíki -ega m, člov. (ẹ̑; í; ȋ) premoč ~ih nad malimi
vélika -e, knj. pog. velíka -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ̑; í; ȋ) moda za ~e; nečlov., prakt.sp. napisati z ~o z veliko začetnico
véliko -ega, knj. pog. velíko -ega s, pojm. (ẹ̑; í; ȋ) storiti kaj ~ega
na véliko mer. prisl. zv., knj. pog. na velíko (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ trgovati z žitom
po vélikem mer. prisl. zv., knj. pog. po velíkem (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ pospraviti
po véčjem mer. prisl. zv. (ẹ̑) star. ~ ~ vse sam narediti večinoma
velikóst -i ž, pojm. (ọ̑) razvrstiti učence po ~i
Celotno geslo Frazeološki
vêlik Frazemi s sestavino vêlik:
bíti vêlik kalíber, bíti vêlik otròk, bíti v [velíki] části, bíti v [velíkih] častéh, čez velíko lúžo, dáhniti véliki dà, igráti velíko vlógo, iméti kóga/kàj v [velíki] části, iméti kóga/kàj v [velíkih] častéh, iméti velíko vlógo, izogíbati se kómu/čému v velíkem lóku, izógniti se kóga/čésa v velíkem krógu, izógniti se kómu/čému v velíkem lóku, jésti z velíko žlíco, obésiti [kàj] na véliki zvòn, obéšati [kàj] na véliki zvòn, obíti kóga/kàj v velíkem krógu, obíti kóga/kàj v velíkem lóku, odigráti velíko vlógo, ógniti se kóga/čésa v velíkem krógu, ógniti se kóga/čésa v velíkem lóku, postáviti kàj pod [vêlik] vprašáj, postávljati kàj pod [vêlik] vprašáj, stráh imá velíke očí, užívati življênje z velíko žlíco, v velíkem krógu, v velíkem stílu, vêlik do strôpa, vêlik kot dlán, vêlik kot gôra, vêlik kot hrást, vêlik kot omára, vêlik kríž je s kóm/čím, vêlik vprašáj, vêlik za dlán, velíka lúža, velíka nóč, velíka ríba, velíka živína, velíkega kalíbra, velíkega stíla, véliki mèt, véliki mèt se posréči kómu, véliki mèt uspè kómu, véliki trenútek, z velíkimi koráki, zajémati z velíko žlíco, živéti na velíki nôgi, življênje na velíki nôgi
Celotno geslo Etimološki
vélik velȋka prid.
Pleteršnik
vélik, velíka (določno: vę̑liki, vę̑lika), adj. groß; — velik dan je že, es ist schon voller Tag; — velik sneg, tief gefallener Schnee; — Groß-, Haupt-, Erz-, General-, Ober-, Hoch-; velika cesta, die Hauptstraße; veliki hlapec, der Oberknecht; velika dekla; veliki starejšina (pri svatovščini); veliki vojvoda, der Großherzog; veliki knez; veliki altar, der Hochaltar; velika maša, das Hochamt; veliki zbor, die Generalversammlung; velika izpoved, die Generalbeichte, Dol.; velika občina, die Hauptgemeinde, Levst. (Nauk); veliki trg, der Hauptplatz; velika država, der Großstaat, die Großmacht, Cig. (T.); veliki obrt, das Großgewerbe, Cig. (T.); veliki trgovec, der Großhändler; veliko gorovje, das Hochgebirge, Cig. (T.); velika pismena, die Majuskelschrift, Cig. (T.); veliki traven, der Mai, veliki srpan, der August; velika mati, die Schwiegermutter, C.; — veliki teden, die Charwoche; veliki četrtek, petek; velika nedelja, veliki ponedeljek, der Ostersonntag, der Ostermontag; velika (-íka, Dol.) noč, Ostern; Peter Veliki, Peter der Große; — (velìk, določno: velȋki, Tolm., Rez.); — velíkọ (redkeje vẹ̑likọ), viel; veliko dela; veliko lepši, viel schöner; viele: veliko delavcev, z veliko delavci; — odprite vrata na vę̑lici ("na velci = široko")! Mik.
Vorenc
velik prid.F291, ardorvrozhúſt, ẛhganîe, velika vrozhina; augustus mansisveliki ſerpán; betonicaerdezha velika rosha; blepharos'velikimi obervi; bucculentuskir ima velika uſta, velik gobez, kakòr lev; consiligo, -nisveliki telok, enu ẛeliṡzhe; festum Aſsumptionisveliki ſhimaren; festum Pashcatisvelika núzh, vuẛam; funus solennepogreb s'veliko zhaſtjó; grandevitasvelika ſtaroſt; grandis, -develik; majusveliki travna méſſez, veliki travn; parasceveperpravlanîe, veliki petek; porsiculumtá mala vratiza na teh velikih; umbella, -aeena ſeinzhiza, ali taiſta ſtreiſhiza, katero te velike goſpè v'rokah pred ſabo noſſio, de yh ſonze ne opezhe; prim. vekši 
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov:
velik prid.F2, Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavga; pteridium, -diivelike praprat. Scopoli [169, 170: Pteridium. Incolis Velka praprat, parbret; v seznamu Nom. Carn. Welka parbret]
Svetokriški
velik -a prid. velik v različnih pomenih: ravizhin, inu velik im. ed. m priatel Boshij je bil ta poterpeshlivi Iob ǀ v'kaj s'eni vishi o S. Prerok ſi tulikajn gnad od G: Boga doſsegil, inu taku velek im. ed. m svetnik ratal ǀ ta Veliki im. ed. m dol. Iudouski Mashnik v'mashni guant ſe oblezhe ǀ imam eno Hzher, katera je ushe velika im. ed. ž ǀ de nanaglim KaKushna veliha im. ed. ž shtraifinga zhes vaſs ne bo prishla ǀ ſraſte enu veliku im. ed. s drivu ǀ ſo od veliziga rod. ed. m mrasa smersli ǀ od ſilnu velikiga rod. ed. m mraſa bodo ſmerſovali ǀ Parmenio je bil ſturil na grob Alexandra tiga Vilikiga rod. ed. m Macedonskiga krajla ſareſat dua talla tigà ſvetà, namrezh Aſio, inu Europo ǀ od velika rod. ed. m ned. (?) ſtraha bi pomerli ǀ od velike rod. ed. ž urozhine vumeraio ǀ od veljke rod. ed. ž lakoti ſo imeli Konz vſeti ǀ s'velike rod. ed. ž potrebe sazhneo kraſti ǀ sa vola nijh veliziga rod. ed. s bushtua ǀ bres velikiga rod. ed. s terpleina ǀ od velika rod. ed. s ned. (?) veſſelja, troshta, inu zhuda sazhele vpyti ǀ od velika rod. ed. s ned. (?) zhuda, inu troshta bò djala ǀ uſe letu je k' enimu velikimu daj. ed. m troshtu bratam, inu ſeſtram S. Roshenkranza ǀ ga peleio k' velikem daj. ed. m Altarju ǀ je bila Konez sturila tej veliki daj. ed. ž revi, inu shalosti ǀ k'veliki daj. ed. ž zhaſti yh polsdigne ǀ na ramo yh nalushil, inu na en velik tož. ed. m hrib yh neſel ǀ ſe zhudem, inu s'en uelik tož. ed. m mirakel dershim ǀ Shpot velih tož. ed. m ſo delali ti hudobni Iudij s'Christuſa ǀ Vidite ta veliki shakil tož. ed. m dol. Kateriga sa herptom dershim ǀ Spumnite na uniga groſovjtnu velikiga tož. ed. m ži. Riſa Goliota ǀ leta je pomenila eniga veliziga tož. ed. m ži. greshnika ǀ ſo terpeli po lejti veliko tož. ed. ž vrozhino ǀ Duhouni rata, vliko tož. ed. ž pokuro zhes ſvoje grehe della ǀ valluvi zholn pokryeio, inu ludy v'veliko tož. ed. ž nevarnoſt perpravio ǀ je vidil pred Stolam Boshiga Iagneta enu veliku tož. ed. s glashovu morje ǀ pojti pridigvat v'tu veliku tož. ed. s Mestu Ninive ǀ v'veliku tož. ed. s vbuſhtvuje bil padil ǀ V'nevarnosti veliki mest. ed. ž ſe najde ǀ NA TA VELIKI mest. ed. m SAN MARNI PRASNIK ǀ en dan v'veliki mest. ed. ž nevarnosti na morju ſe so neshli ǀ nekadai ſvejt ſe je neshal v'ueliki mest. ed. ž temi te nevere ǀ v'tem velikem mest. ed. s terpleini ǀ v' velikim mest. ed. s vbushtvi ǀ per nijh velikom mest. ed. s blagom restargani, in lazhni hodio ǀ s' tem ſerzhnem, mozhnem inu ſilnu velikem or. ed. m Riſam Goliatam vojskovati ǀ zhe bote s'taiſtim velikim or. ed. m Dolshnikam na Kolena padli ǀ s'velikim or. ed. m serdom odgovorji ǀ s'velikem or. ed. m aiffram ſò pridigvali to pravo Sveto vero ǀ do vekoma boſh s'velikom or. ed. m shpotom, inu martro terpel ǀ General Benedab s'eno veliko or. ed. ž vojsko je bil oblegal, inu stisnu letu reunu mestu ǀ Ioseph s'veliko or. ed. ž bratausko lubesnjo je bil shal objeskat suoje brate ǀ s' velikem or. ed. s veſſeljam je shal v' Jeruſalem ǀ s'nijh velikim or. ed. s terplejniam ǀ Katero ti Angeli s'velikim or. ed. s vſseliom zhastè, inu hualio ǀ leto je bil s'velikem or. ed. s veſseljam ſvoje shlahte porozhil ǀ dua velika im. dv. m zherna pſsa planio k'temu martvimu truplu ǀ dua velika tož. dv. m mozhna peſſa uſame ǀ veliki im. mn. m svetniki, inu Priateli Boshij ſo bilij ǀ velike im. mn. ž shtraifinge bi zhes vaſs prishle ǀ sheſt velikih rod. mn. kloshtru je bil ſturil siſydat ǀ Jogry bugaio, ter 153 velizih rod. mn. rib von is morja potegneio ǀ s'teh velikijh rod. mn. pushtobou ǀ sa volo ſuojh uelikih rod. mn. grehou ǀ bo velikem daj. mn. nevarnoſtam podvershen ǀ gauge nej ſo sa te velike tož. mn. m taty, ampaK sa te maihine ǀ s. Peter, inu s. Paulus ſo bili v'veliKe tož. mn. m grehe padli ǀ v'vlike tož. mn. m grehe perpravil ǀ hozhe na vſe naſhe velike tož. mn. ž pregrehe posabit ǀ de bi Bug ne bil perſilen ſhevekshi +tož. mn. ž shtrajfinge zhes vaſs poſslati ǀ Mojſſeſ je s' kuſi muzh, inu gnado tiga S. Imena velika tož. mn. s zhuda, inu mirakelne dellal ǀ de ſi gljh od taiste veljka tož. mn. s zhudeſha ſo pravili ǀ bo hotel v'ſvojm vbuſtvi, inu v' velikih mest. mn. dolgeh oſtati ǀ kadar ſe ſo neshli v' velizih mest. mn. potrebah ǀ u'teh uelizijh mest. mn. mejſtah ǀ V' takushnih velkih mest. mn. grehah ǀ s' velikimy or. mn. grehomy je obdan ǀ s' temi velikemy or. mn. grehomy ǀ s'velikimi or. mn. revami, pregainenam, inu bolesni je bil obdan Primerniške in presežniške oblike so navedene pri → večji in → vekši.
Besedje16
velik1 posam. ♦ P: 6 (TE 1555, TR 1558, KPo 1567, TT 1577, DB 1584, BH 1584)
Besedje16
velik2 prid. ♦ P: 46 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Črnovrški
velik
Celotno geslo Kostelski
velikˈveːlėk veˈliːka -ȯ, v stalnih zvezah ˈvẹːlėkė -a -ȯ prid.
SLA 2
velik
Glej:
Svetokriški
petek m petek: vſak petek tož. ed. gre v' ogin teh viz ǀ vſako ſrejdo, inu petek tož. ed. ſe je poſtil ǀ raunu na petik tož. ed. je vmerl velik(i) petek veliki petek: hujshi Chriſtuſa ob puſti martraio, kakor Judje na Veliki Petek tož. ed. ǀ v' luffti na veliki Petek tož. ed. na krishi tardu respet ſe je prikasal ǀ ſe ſrezheta na veliki Petik tož. ed. ǀ NA VELIK PETEK tož. ed.
Besedje16
pre velik gl. prevelik ♦ P: 1 (TL 1567)
Jezikovna
Raba pridevnikov »visok« in »velik« ob fizikalnih veličinah

Prosim za komentar oz. vaše mnenje glede pravilnosti uporabe pridevnikov velik/visok, ko ju uporabljamo ob fizikalnih veličinah. V nadaljevanju navajam lektorsko razlago:

Pridevniški par majhen/velik po slovničnih pravilih uporabljamo za izražanje velikosti ali vrednosti fizikalnih veličin, ki niso v miselni zvezi z ravnijo ali potencialom.

Koncentracija/masa/množina/dolžina/ploščina/prostornina/energija/moč/napetost/sila/valovna dolžina itd. so osnovne fizikalne veličine, ki so odvisne od količine snovi, zato uporabljamo pridevnika velik/majhen ali večji/manjši in ne nizek/visok.

Je to pravilna razlaga in se naj držimo npr. velike/majhne koncentracije, velikega/majhnega pH in ne npr. nizkega pH, znižanja pH, kot je recimo kar zakoreninjeno v našem strokovnem jeziku)?

Jezikovna
Velik črtast zvezek ali veliki črtasti/črtani zvezek?

Začetek novega šolskega leta je že za nami in na seznamih šolskih potrebščin za posamezne predmete sem zasledila več različnih rab besedne zveze velik črtast zvezek ali veliki črtasti/črtani zvezek. Ker so tudi učitelji v dilemi, ali uporabiti določno ali nedoločno obliko, raje uporabijo kar zvezo A4 format zvezek s črtami. So črte lastnost zvezka ali gre za vrsto zvezka? Zapisi za mali karirasti zvezek so bili vsi enotni. Kaj svetujete?

Število zadetkov: 17