Pred časom sem zasledila, da je V ZVEZI Z (nečim) pogovorne narave, in da sta ustreznejši sopomenki zato in glede. Razlage ne najdem več. Ali ta trditev drži?
Zadetki iskanja
Jezikovna
Ali je zgradba »v zvezi z (nečim)« pogovorna ali knjižna?
Jezikovna
Ali lahko vejica nadomesti veznik »ali«?
Zanima me, če lahko vejica nadomesti veznik ali, kot npr. v naslednjih primerih:
Rezance lahko dobiš s piščancem, govedino ali tofujem.
Rezance lahko dobiš s piščancem ali govedino ali tofujem.
Rezanci vsebujejo zelenjavo, arašide in piščanca, govedino ali tofu.
Rezanci vsebujejo zelenjavo, arašide in ali piščanca ali govedino ali tofu.
Je ali pred vsako alternativo res potreben?
Jezikovna
Ali sta »medtem« in »medtem ko« zamenljiva?
Rada bi preverila ustreznost oz. korektnost rabe besedne zveze medtem ko oz. medtem. Zanima me, ali ju lahko v naslednjem primeru (povedi) uporabim kot ekvivalenta.
- Lepo, da vam je všeč, medtem (ko) sama žal ne morem deliti tega (vašega?) entuziazma.
oz.
- Lepo, da vam je všeč, medtem (ko) sama žal nisem takšnega mnenja.
Prosim za morebitne (tudi slogovne) korekture.
Kateri stavčni člen v tem primeru predstavlja ta beseda (besedna zveza)?
Jezikovna
Analiza povedi: besedne vrste, kategorialne in skladenjske lastnosti
Potrebovala bi pomoč pri analizi povedi;
- Nekdo ima streho nad glavo in lepo na toplem živi, v nedeljo se vozi v naravo, za ženo in fička skrbi.
Zanimajo me besedne vrste ter kategorialne in skladenjske lastnosti, ki pomagajo pri prepoznavi besedne vrste.
Jezikovna
Besedna analiza povedi: »Želela sem na sprehod, pa je začelo deževati.«
Potrebujem pomoč pri besedni analizi, in sicer pri stavku: Želela sem na sprehod, pa je začelo deževati. Predvsem bi potrebovala pomoč pri analizi/določanju glagola: je začelo in deževati. Glagolu pa določamo osebo, število, čas, naklon, vid, način, prehodnost ter namenilnik ali nedoločnik.
Jezikovna
Besedni red ob vezniku »ampak«
Pozdravljeni, prosim za razlago besednega reda ob vezniku ampak v povezavi s stavo naslonskega niza. Denimo v primeru: Želela sva priti na cilj, ...
- ampak prehitro sva se utrudila
- ampak sva se prehitro utrudila
Katera oblika je bolj knjižna, katera bolj pogovorna - ali pa sta nemara v knjižnem jeziku sprejemljivi obe?
Jezikovna
Jezikovna
Besednovrstna umestitev besede »natanko«
Zanima me, ali je beseda natanko v povedi Letos mineva natanko 400 let od smrti Shakespeara prislov ali členek?
Jezikovna
Dilema pri vejicah ob zvezi »kaj šele«
V spodnjih dveh povedih se mi pojavi dilema glede postavitve vejic. Bega me, ker ne vem, ali bi celoten (spodaj poševno označen) del povedi smatral kot skupni večbesedni veznik ali bi ga ločim z vejicami, kot sem spodaj tudi storil. Kaj vi menite? Kako je pravilno?
Za zdravnike ne želi niti slišati, kaj šele, da bi šel tja na pregled.
Letos bodo češnje slabo obrodile, še zlasti, če se napoved o morebitni petkovi pozebi uresniči.
Jezikovna
Doseg veznika »ki« v večstavčni povedi
Na kaj se nanaša oziralni zaimek »ki«?
a) Npr., da je stavčni člen podredni:
- To je univerzalna množica elementov, ki smo jo označili z »U«.
- To je univerzalna množica elementov, ki smo jih označili z »U«. Se nanaša na jedro ali na neujemalni prilastek?
b) Npr., da je stavčni člen priredni:
- Soočal se je z različnimi izzivi in težavami, ki so bile res grozljive.
- Soočal se je z različnimi izzivi in težavami, ki so bili res grozljivi. Se nanaša na zadnjega ali na vse (z različnimi izzivi in težavami)?
Kaj lahko preučim, da mi bo bolj jasno tudi glede podobnih primerov?
Jezikovna
Dva priimka na poštnem nabiralniku
V enem stanovanju živiva dve osebi, vsaka oseba ima svoj priimek (ni enak) in me zanima, kako priimka navedemo na poštnem nabiralniku?
(Priimek 1 / Priimek 2 ali morda Priimek 1, Priimek 2)
Jezikovna
Dvojezičnost v elektronskem podpisu
Zanima me katera oblika dvojezičnega podpisa je pravilna:
Nejc NovakDirektor prodajnega sektorja / Sales Director
Nejc NovakDirektor prodajnega sektorja/Sales Director
Jezikovna
Iste besede, enak pomen, a drugačna razporeditev vejic. Zakaj?
Zanima me, zakaj v spodnjem primeru, sodeč po trenutnih pravilih, ni vejice, ki je v oklepaju, čeprav se pri drugačni razporeditvi besed, izkaže, da bi bila ustrezna in utemeljena? No, vsaj po mojem mnenju.
Neka raziskava je pokazala, da(,) če pijemo alkohol in hkrati kadimo, povečamo tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni.
V tem primeru postavitev vejice pred veznikom če ni ustrezna. Zdaj pa bom besede razporedil drugače:
Neka raziskava je pokazala, da povečamo tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni, če pijemo alkohol in hkrati kadimo.
V tem primeru pa se jasno vidi, da sta dela povedi da povečamo tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni in če pijemo alkohol in hkrati kadimo striktno ločena z vejicami tako od glavnega stavka kot preostalega dela povedi. V zgornjem primeru je v bistvu del če pijemo alkohol in hkrati kadimo vrinjen. Splošno znano je, da se vrinjen stavek na obeh straneh loči z vejicama od ostalega dela povedi. No, v zgornjem primeru pa to ne velja. Pri taki razporeditvi vejic izgleda, kot da je veznik da del vinjenega stavka, čeprav to ni, kar je dobro vidno v spodnjem primeru.
Ali mi lahko obrazložite to dilemo?
Jezikovna
Istovrstni vezniki in vezniški izrazi na maturi – kaj je napaka in kaj možnost?
Zanima me, ali naj kot profesor slovenščine na gimnaziji naslednje primere štejem za neustrezne ali za ustrezne:
- Vedel je, kako jo bo resnica prizadela. NAMESTO: da
- Zanima me, če je to prav. NAMESTO: ali
- Živimo v družbi, kjer se pravila oblikujejo na podlagi … / V primerih, kjer ... NAMESTO: v kateri, v katerih
Vse to je na podlagi pravopisa v šolah strogo prepovedano, na maturi sledi zato odbitek točk.
Jezikovna
Izbira ustreznega veznika: »da« ali »ker«
Ali je pravilen zapis
- Hvala, ker nam zaupate že 45 let.
ali
- Hvala, da nam zaupate že 45 let.
Jezikovna
Izražanje želja za prihodnost
Se pri izražanju želje za prihodnost uporablja pogojnik ali prihodnjik? Večkrat lahko namreč v medijih zasledim zapise, kot je: Želimo si, da bomo v prihodnji sezoni še uspešnejši. Želim si, da bodo tribune še naprej polne. Je tako prav ali bi moralo biti zapisano: Želimo si, da bi bili v prihodnji sezoni še uspešnejši?
Jezikovna
Je števnik pridevniška beseda ali samostojna besedna vrsta?
Ali je beseda tretjo v stavku Izgubil sem tretjo vstopnico. pridevnik? Prosila bi za razlago.
Jezikovna
Jezikovne izbire: »kar« ali »kaj«?
Zanima me, kaj je pravilno: Izberite si eno izmed opcij in mi prosim sporočite, kar ste si izbrali.Izberite si eno izmed opcij in mi prosim sporočite, kaj ste si izbrali.
Jezikovna
Jezikovne izbire: o zamenljivosti veznikov »kako« in »da«
Nekaj glede rabe vezniške rabe besede kako sem našla v SSKJ. Zanima pa me, ali je v spodnjih primerih kakšna razlika v pomenu, če je uporabljen veznik da oziroma kako. Zdi se mi, da je vsaj včasih v navedenih povedih bilo bolj zaželjeno, da se uporabi da, ne pa kako. Ali to še vedno velja? Ali bi kako lahko pomenil tudi na kakšen način?
- Pripovedoval je, kako/da je oče velikokrat prišel šele zjutraj domov.
- Spomnim se, kako/da smo včasih na roke kosili travnik za hišo.
- Siti smo bili njegovih obljub, kako/da nas bo peljal na izlet.
- Videla sem, kako/da je soseda obrezovala živo mejo.
Jezikovna
Kako je bolje: »tekmovati v« ali »tekmovati iz«?
Zanima me, kateri predlog uporabljamo v zvezi z glagolom tekmovati. Primer: Podeljujemo priznanje Janezu Novaku za sodelovanje na tekmovanju v atletiki ter za sodelovanje na tekmovanju iz slovenščine.
Je zapis pravilen? Obstaja kakšno pravilo, da se pri športnih tekmovanjih uporablja predlog v, pri ostalih pa iz? Tudi uradni naziv tekmovanja za Cankarjevo priznanje je tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje. Glede na to, da za tem tekmovanjem stojijo jezikoslovni strokovnjaki, sklepam, da je uporaba predloga iz pravilna ...
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 8
- Naslednja »
Število zadetkov: 145
Dostopnost