Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
zasájati -am nedov. (á) 
  1. 1. s sajenjem delati, da kaka površina ni prazna: zasajati njive s krompirjem
    // s sajenjem delati, da začenja kje kaj rasti: zasajati trte, vrtnice; živa meja se zasaja v dveh vrstah / zasajati gozdove, vinograde; pren. zasajati ljubezen v mlada srca
  2. 2. delati, da kaj z ostrim, koničastim delom pride v kaj: neutrudno zasajati kramp, motiko v ilovnato zemljo / ekspr. zasajati vesla v gladino
    // delati, da kaj z ostrim, koničastim delom pride v kaj in tam ostane: zasajati drogove, kole; delavci zasajajo lopate v tla in odhajajo
    zasájati se z ostrim, koničastim delom prihajati v kaj in tam ostati: nož se je počasi zasajal v les; brana se pod težo zasaja v zemljo
SSKJ
nasájati -am nedov. (á) 
  1. 1. spravljati, pritrjevati orodje na ročaj: nasajati sekiro, vile
    // nameščati vrata, okno na tečaje: nasajati vrata / pomagal mu je dvigniti voz in nasajati kolo
  2. 2. postavljati sadike v zemljo, kjer bodo rastle: nasajati sadno drevje, vinsko trto / nasajali so nove vinograde
  3. 3. ekspr. nabadati, natikati: nasajati meso na vilice
    // dajati, nameščati: mati je nasajala otroku kapo na glavo
    ● 
    ekspr. žena mu je nasajala roge imela je spolne odnose z drugimi moškimi
  4. 4. agr. dajati valiti: nasajati jajca kokošim / nasajati kokoš na gnezdo
  5. 5. etn. zlagati snope v nasad: snope so nasajali po vsem podu
SSKJ
obnávljati -am nedov. (á) 
  1. 1. delati, da kaj dotrajanega, poškodovanega postane tako kot novo: obnavljati hišo; obnavljati in opremljati stanovanje / obnavljati nasade, vinograde / obnavljati ladjevje
  2. 2. delati, povzročati, da se kaj znova pojavi, začne: obnavljati prijateljstvo / obnavljati ljudske običaje / obnavljati klasicizem
  3. 3. delati, da postane kaj v mislih, zavesti spet navzoče: obnavljati doživetja, spomine / v mislih je obnavljal potovanje v mesto
     
    šol. obnavljati učno snov
    obnávljati se nanovo rasti, nastajati: rogovje se vsako leto obnavlja / koža, tkivo se obnavlja / celice odmirajo in se obnavljajo
    obnavljajóč -a -e: obnavljajoč cerkev, so odkrili zanimive freske; obnavljajoče se celice
SSKJ
opalíti in opáliti -im, in opáliti -im dov. (ī á; ástar.  
  1. 1. ožgati, osmoditi: ogenj je opalil drva; opalil se boš, če boš stal tako blizu ognja; ob svetilki si je opalil lase / sonce ga je opalilo / premočno škropivo lahko opali liste / slana je opalila vinograde
  2. 2. udariti: molči, če ne te opalim; opalil ga je z jermenom po hrbtu / kot kletvica bes te opali
    opáljen -a -o: opaljen obraz; opaljen od sonca; od slane opaljena ajda
SSKJ
stólči stólčem [ou̯dov., stólci stólcite in stolcíte; stólkel stólkla (ọ́) 
  1. 1. s tolčenjem narediti iz česa majhne, drobne dele: stolči kamenje, poper; stolči v možnarju; stolči s kladivom / stolči jabolka / ekspr.: bunker so stolkli s topom razstrelili, uničili; vse so stolkli, kar jim je prišlo pod roke uničili, razbili
    // s tolčenjem odstraniti lupino: stolči lešnike, orehe
  2. 2. s tolčenjem odstraniti: stolči omet z zidu / ekspr. nevihta je stolkla opeko s strehe povzročila, da je padla opeka
  3. 3. s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj trdo, sprijeto: stolči sneg z lopato / dež je stolkel zemljo
  4. 4. nav. 3. os., ekspr. povzročiti škodo na kulturnih rastlinah; pobiti: toča je stolkla pšenico / toča je stolkla vinograde; brezoseb. letos je vse stolklo
  5. 5. ekspr. natepsti, pretepsti: stolkli so ga, da se je nezavesten zgrudil; stolči koga do krvi
    ● 
    redko stolči beljak v sneg stepsti; ekspr. zaletel se je z avtomobilom in ga stolkel zelo poškodoval; ekspr. stolči preprosto ležišče zbiti, narediti; ekspr. mesto so stolkli v prah popolnoma uničili, razrušili
    stólčen -a -o: stolčeni orehi; stolčeno polje; domov je prišel ves stolčen
SSKJ
ujédati -am nedov. (ẹ́) 
  1. 1. ekspr. prizadevati si z zlobnimi, ostrimi besedami prizadeti koga: že ves večer me ujeda; ujedati koga pred drugimi / z besedami ujedati koga
  2. 2. star. pikati: ujedale so jih bolhe, stenice
  3. 3. star. objedati, uničevati: črv ujeda poljske pridelke; trtna uš ujeda vinograde
  4. 4. star. gristi, boleti: ta misel me ujeda; brezoseb. ujedalo jih je, da jim je ušel / žalost mu ujeda srce
    ● 
    star. dim ujeda ščemi, peče v oči; zastar. sovražniki sami sebe ujedajo slabijo, uničujejo; star. ujeda ga po trebuhu ima krčevite bolečine v trebuhu
    ujédati se ekspr.  
    1. 1. razburjati se, jeziti se: ko bo to izvedel, se bo še bolj ujedal; ujedati se zaradi počasnosti koga; ujedati se na koga, nad kom / ujedati se v članku / še ti pojdi stran, se je ujedal
    2. 2. prepirati se, prerekati se: celo uro sta se ujedala
SSKJ
asanírati -am dov. in nedov. (ȋ) izboljšati zdravstvene in higienske življenjske razmere: asanirati okolico mesta / asanirati vodnjak / asanirati stare vinograde
SSKJ
gôrski -a -o prid. (ó) nanašajoč se na goro: gorski greben; gorski vrhovi; gorska skupina; strma gorska pobočja / gorski zrak; gorska cesta; gorske rastline, živali / gorski svet; gorska pokrajina / gorski reševalec kdor je usposobljen za reševanje ponesrečencev v gorah; gorski vodnik kdor se ukvarja z vodenjem ljudi po visokih gorah; gorska reševalna služba organizacija za pomoč ponesrečencem v gorah; gorska straža organizacija za varstvo gorske narave
♦ 
bot. gorski brest; gorska sretena gorska rastlina z velikimi rumenimi cveti in pernatimi listi, Geum montanum; geogr. gorski čok osamljena gora ali gorska skupina, nastala ob prelomih; gorski hrbet zaobljena, podolgovata gorska vzpetina; jur. gorske bukve zapis dolžnosti in dajatev zakupnikov vinogradov v fevdalizmu; med. gorska bolezen slabost zaradi zredčenega zraka; zgod. gorski gospod v fevdalizmu zemljiški gospod, ki daje vinograde v zakup po gorskem pravu; gorsko pravo v fevdalizmu pravila, ki urejajo pravna razmerja med gorskim gospodom in zakupniki
SSKJ
prenávljati -am nedov. (á) delati, da kaj dotrajanega, poškodovanega postane tako kot novo: prenavljati dvorano, hišo / prenavljati vinograde; pren. trpljenje prenavlja človeka
SSKJ
filóksera in filoksêra -e ž (ọ̑; ȇ) zool. žuželka, ki živi na koreninah vinske trte; trtna ušica: filoksera uničuje vinograde
Število zadetkov: 10