Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
víti1 víjem nedov. (í)
1. delovati s silo na kaj prožnega, podolgovatega na dveh koncih in v nasprotni smeri krožno okrog vzdolžne osi: viti mokro brisačo; viti srobot, vrbovo šibo / viti pramen prediva sukati / viti prejo presti / od zadrege je vila prste
2. zvijati: viti papir / začel si je viti cigareto; viti piščal iz muževnega lubja / sedi pri peči in vije štrene; viti vrv v osmico / viti nit na tulec navijati
// dajati, polagati okrog česa; ovijati: viti vence okrog stebrov; viti si šal okrog glave
3. delati, povzročati, da deli česa pridejo v nenaravne položaje: veter vije veje, vrhove dreves / ptič vije glavo / ženske so vile roke in jokale / vili so ga krči; božjast ga je vila imel je božjastni napad / brezoseb., ekspr. vilo ga je od smeha zvijal, pripogibal se je
// kriviti: viti palice za obroče / ekspr. revmatizem mu vije prste
4. knjiž. plesti, spletati: dekleta vijejo vence / lastovke vijejo gnezda
5. ekspr. povzročati bolečine, težave: bolezen ga je hudo vila; protin ga vije / brezoseb. po trebuhu, v trebuhu ga vije
// povzročati težave pri opravljanju, premagovanju česa: delo ga vije; služba ga je prve dni hudo vila
// z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: jeza, strah ga vije; skrbi ga vijejo
6. ekspr. močno pihati: burja vije čez skale; brezoseb. vihar ni ponehal, še huje je vilo
7. nar. dolenjsko hiteti s čim: vil je z zidanjem / viti z delom pozno v noč
● 
star. sušec zmeraj vije, če ne z glavo, pa z repom v začetku ali ob koncu marca je navadno viharno, slabo vreme; nar. »Ne jutri, še danes je zdravnik potreben,« je deseti brat vil svojo (I. Zorec) vztrajal pri svojem mnenju; knjiž., ekspr. pesniku so vili lovorove vence so ga slavili
♦ 
etn. kačo viti otroška igra, pri kateri udeleženci, držeč se za roke, tekajo v vijugah
    víti se 
    1. premikati telo lokasto od namišljene vzdolžne osi; zvijati se: črv se vije na soncu; telo se vije od bolečine; viti se od smeha; viti se pri plesu, pod udarci
    // tako premikajoč telo lesti, iti: po prekopani zemlji se vijejo deževniki; po poti se vije gad
    2. s prislovnim določilom vijugasto odmikajoč se levo in desno od ravne smeri
    a) premikati se: sprevod se vije od cerkve do trga; kolona se vije po cesti / kólo se že vije že plešejo
    b) razprostirati se: cesta, potok se vije po dolini; za vasjo se vije železnica; steza se vije navzgor / izpod klobuka se vijejo kodri; trta se vije po zidu / s stolpa se vije zastava plapolaje visi
    // ekspr. širiti se, prihajati: iz kuhinje se vije prijeten vonj
    3. premikati se v kaki smeri, krožeč okrog namišljene osi: dim se vije iz pipe; sokol se vije kvišku
    // potekati v kaki smeri okrog namišljene osi: stopnice se polžasto vijejo navzgor / srobot se vije okrog vej / okrog glave se ji vijejo debele kite
    4. biti v stanju, ko deli nimajo več pravilne oblike, položaja: deska se vije; platnice se vijejo
    // biti v stanju, ko se krivi okrog namišljene osi: koruzni listi se vijejo od suše / lasje se vijejo kodrajo
    vijóč -a -e:
    navzgor vijoča se pot; iz predora v predor vijoča se železnica
    vít -a -o:
    vita vrv; močno vita preja
SSKJ²
víti2 víjem nedov. (ī)
knjiž., ekspr. tuliti, zavijati: psi so vili okrog hiše
Pravopis
víti1 víjem nedov. víj -te, -óč; víl -a, vít, vít -a; vítje; (vít/vìt) (í) kaj ~ mokro brisačo; neobč. ~ vence plesti, spletati; viti koga Vili so ga krči; brezos., poud. Po trebuhu ga ~e |črviči|; redk. Burja ~e močno piha
víti se víjem se (í) ~ ~ od bolečine; Cesta se ~e navzgor
Pravopis
víti2 víjem nedov. víj -te, -óč; víl -a, vít; vítje; (vít/vìt) (í; ȋ) poud. |tuliti, zavijati|: Psi ~ejo okoli hiše
Celotno geslo Sinonimni
víti1 víjem nedov.
Celotno geslo Sinonimni
víti2 víjem nedov.
GLEJ SINONIM: tuliti
Celotno geslo Vezljivostni G
víti víjem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj krožno obdelovati koga/kaj
Mokro brisačo je /močno/ vil.
2.
kdo/kaj navijati koga/kaj okoli koga/česa / na koga/kaj / kod / kam
(S posebno navijalko) si je vila nit na tulec.
3.
kdo/kaj dajati koga/kaj v nenaravne, težavne položaje
Ženske so si /obupano/ vile roke.
4.
iz narodopisja kdo krožno oblikovati kaj
Otroci so vili kačo.
Celotno geslo Etimološki
víti1 víjem nedov.
Celotno geslo Etimološki
víti2 víjem nedov.
Pleteršnik
víti 1., víjem, vb. impf. 1) winden; prejo v klopčič v.; venec v.; trte v.; piščali v. (iz muževnih šib); v. roke, mit den Händen ringen; krč me vije, ich habe Krämpfe; vije me po trebuhu, ich habe die Kolik, Cig., LjZv.; — Windungen machen: brezen, če z rilcem ne rije, pa z repom vije, Npreg.-Jan. (Slovn.); Na pragu je stala, Je vila z glavo (wendete den Kopf nach allen Seiten), Npes.-K.; — v. se, sich winden, sich schlängeln; potok, pot se vije; — od bolečin se viti; — 2) bedrängen, quälen, Cig.; skušnjava nas vije, Škrinj.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
víti 2., víjem, vb. impf. heulen, Jan., C., Levst. (Sl. Spr.); volcje vijo, C.
Celotno geslo Pohlin
viti [víti vȋjem] nedovršni glagol

viti

Celotno geslo Hipolit
viti glagol
Vorenc
viti nedov.F7, agglomerareklopke délati, ſhtréne viti, namotati, naviti; conglomerarena en klopek v'kup viti, okroglu délati, kakòr eno kuglo; glomerareklopke viti, na klopek viti; inglomerareklopke navyati, na en kúp viti; torquereviti, ſukati, ṡaviti, martrati, peiṡati; vitilis, -letú kar je mehku, ṡhylovatu, de ſe puſty vleizhi, inu viti
Celotno geslo Megiser
viti nedovršni glagol
Besedje16
viti glag. nedov. ♦ P: 3 (BH 1584, MD 1592, MTh 1603)
Črnovrški
viti
Celotno geslo Kostelski
vitiˈvit ˈviːjen nedov.
Celotno geslo Sinonimni
víti se víjem se nedov.
s prislovnim določilom vijugasto odmikajoč se levo in desno od ravne smeri razprostirati se
SINONIMI:
Celotno geslo Vezljivostni G
víti se víjem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj počasi premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/ob/pri kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje / kdaj
Iz nosu (mu) je vila dolga svečka.
2.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / med kom/čim / kam / kje / kod
Železnica se vije mimo kraja.
3.
kdo/kaj biti v stanju nepravilnih oblik in položaja
Listje se /bolno/ vije.
Število zadetkov: 21