Zadetki iskanja
1. metati, povzročati premikanje kakega predmeta: vido je Simona i Andráſa ka ſzta vlaké vu mourje metala KŠ 1771, 104; ſzo pa vejje ſzekali zdrevja, i metali ſzo je na pout KŠ 1771, 137; i ona, ſtera ſzo notri metali je on noſzo KŠ 1771, 307; da bi vido, kakda bi lüſztvo metalo pejneze vu to ladiczo KŠ 1771, 142; pren. válovje je pa metalo vu ládjo KŠ 1771, 114; Saulus metao je je vu temniczo KŠ 1771, 364
2. dajati: Nisce pa ne mecse nouvoga ſzüknya záplato na ſztári gvant KŠ 1771, 29; konyom vüzde vcsobe mecsemo KŠ 1771, 750; niti ne mecsete d'zünd'ze vaſe pred ſzvinyé KŠ 1771, 21
3. v zvezah: vö metati izganjati: ete mecse vö vragé KŠ 1771, 39; Vragé mecſe zBo'zim prſztom BKM 1789, 55; mecsem vö vragé, ſzinovje vaſi pokom je bodo metali BKM 1789, 39;
na oči metati očitati: tákſe grejhe nescse nám na oucsſi metati BKM 1789, 442; teda je zácsao na oucsi metati tiſztim mejſztam BKM 1789, 36; i na oucsi nyim je metao nyihovo nevernoſzt BKM 1789, 155;
menčo metati sumiti: Csi na nyega mencso mecsemo KŠ 1754, 54; Csi rad mencso mecses BRM 1823, 383
4. polagati, izročati: Pod tvo perout mecsem jaſz moje vüpanye BKM 1789, 310; Ár právda vſze grejsne Mecse pod oblaſzt ſzmrti BKM 1789, 96; nej, ka bi pá fundamentum metali pokoure KŠ 1771, 679; Ti te zmo'sne k-zemli mecses 's-nyihova üroka SŠ 1796, 127
5. govoriti, očitati: kákse ricsi ſzo tou, ſtere prouti edendrügomi mecseta hodécsa KŠ 1771, 255
6. prizadevati si: Oh! jejſztvina csrvouv, zakaj ſze tak mecses BKM 1789, 418, SŠ 1796, 88
7. bruhati: Hányni; metati KOJ 1833, 159
metàti se mèčem se metati se, boriti se: Birkózni; metati sze KOJ 1833, 152
metajóuči -a -e metajoč: dvá brata, metajoucsiva vlák vu mourje KŠ 1771, 12; razdejlili ſzo ſzi gvant nyegov metajoucsi ſors na nyega KŠ 1771, 95
1. poln, v katerem je toliko česa, kolikor drži: ino moi pehár mi pun natacses ABC 1725, A8b; i vlejkao je te vlák na zemlo pun ſztou pétdeſzét i ſztrejmi velikimi ribami KŠ 1771, 335; Zſzlatkim vinom ſzo puni BKM 1789, 121; kosárov, puni zdrtinyom KŠ 1771, 127
2. ki ima kako lastnost v veliki meri: Vas krao vám prihája, Kije pun veſzélja BKM 1789, 9; Tou je ta vſze miloſche puna, voda ſitka vekivecsnoga TF 1715, 32; puna vſza zemla 'znyegovov dikov KŠ 1754, 88; Puna ſzi zmiloscſom BKM 1789, 17; Oh vrejme puno radoſzti KŠ 1754, 272; ſzmo vidili nyé Diko, puno miloſcse SM 1747, 11; Ki vüſzta ſzo ſzprekléſztvom i britkoſztyom puna KŠ 1771, 453
3. popoln: naj radoſzt vaſa puna bode KŠ 1771, 321; Naj bo’ puna, naj bo’ glaszna hvála dána KM 1783, 61; Goſzpon Bog, puno ſzveto Troiſztvo SM 1747, 84; Goſzpon Bog, puno ſzveto Troiſztvo BKM 1789, 442; bomo popolni mo'zjé vu meri pune vrſzti Kriſztuſove KŠ 1771, 581; nego bole pun nájem vzememo KŠ 1771, 737; ſzprávim ſzrczom vpunoj vöri ocsiscsena KŠ 1754, 136; ſzpunov gvüsnoſztyov proſzimo KŠ 1754, 153; ſzpunov vörov vörjemo KŠ 1771, 823
4. ves: jaſz tebi ſzpunoga ſzrczá hválo dájem KŠ 1754, 237; Bougi naſemi ſzpunoga ſzrczá hválo dati KŠ 1771, A2a; nego rái ſzpunim gerlom kricsio TF 1715, 4; ſzpunimi vüſztami dicſiti morem KŠ 1754, 86
5. ki vsebuje veliko slabega: Csi bi te ſzvejt pun Vrágov bil SM 1747, 79; kejpi, ſteri je pun bio ſz-ſziromaſtvom KŠ 1754, 108; gde je Áronſzko puno zmenkanya KŠ 1771, 670
raspràščiti se -im se raztrgati se: i raſzpraſcsilo ſze je zakrivalo czérkvi na ſzrejdi KŠ 1771, 253; nacsi ſze raſzpráscsijo te ſztáre poſzoude KŠ 1771, 29; dönok ſze je nej raſzpraſcso vlák KŠ 1771, 335
raspràščivši -a -e ko je raztrgal: Te viſesnyi pop pa raſzpraſcsivſi ſzüknye ſzvoje veli KŠ 1771, 150
razprestréti se -strém se razširiti se: nouva krivovera vu vogerszki ország pout najsla ino tü sze tüdi dale okoli razpreszterla KOJ 1914, 112; nyegovi vojáki sze pa razpresztréjo po városi KOJ 1848, 120; [Huni] sze po vszoj zdájnyoj vogerszkoj zemli razpresztréjo KOJ 1848, 3
raspréstrvši -a -e ko je razširil: Hitri Králi Szve orſzáge raſzpréſztrvsi vnouge obládavsi SŠ 1796, 126
rasprestr̀ti tudi razprestréti -a -o
1. razprostrt: ka je na Gedeona molitev na goulom gümli razpreſztrto vuno roſza navlá'ſila KM 1796, 47; Pirušleki med prsti trdo, golo mreno májo razprestreto AI 1878, 7; Pri ednoj sztêni je malo szlamé razpresztrêto KAJ 1870, 139
2. razširjen: 'Ze raſzpreſztrtimi Bom rad delo rokami BKM 1789, 371
trgàti se tr̀gam se
1. trgati se: Szakadni; trgati sze KOJ 1833, 172; trgao ſze je pa vlák nyihov KŠ 1771, 179
2. boriti se: Ottokar tudi po stajerszkoj Dr'savi szega, ino sze za nyou razmeszárno trgata KOJ 1848, 38
3. žalovati: I joukali ſze bodo i trgali nad nyim zemelſzki králove KŠ 1771, 799
tr̀gavši -a -e ko je trgal, mučil: I kricsécsi i doſzta ga trgavſi vö je ſou KŠ 1771, 130
tr̀gani -a -o trgan: táksa zemla, stera kamena i trgana od vodé AI 1875, br. 1, 5
1. ribiška mreža: vrzte na dejſzno ſztrán ládje te vlák KŠ 1771, 334; Zdaj meszto plüga do ribe lovivsi z-vlákom delali AIP 1876, br. 4, 8; ka ſzta vlaké vu mourje metala KŠ 1771, 104
2. zanka, past: Gizdávczi z zankami vö raszpresztréjo vlák na poti TA 1848, 114; A neznajo gda vu vláke notri ſze zapletou SŠ 1796, 126
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »