Zadetki iskanja
Vorenc
voda ž, F250, aqua defluit, voda odtéka; dysuria, kadar eden teṡhku ſvojo vodó puṡzha, oſtrúſt zhovéṡke[!] vodè, teṡhkúſt zhlovéṡke vodè v'zuranîu; expatiata flumina, velike, reslyte vodé; fluxio aquae, tèk vodè; fundere urinam, vodó puṡzhati, zurati; limpha, vel lympha, voda; piscosa aqua, dobra voda ṡa ribe loviti; pluvia aqua, deṡhevna voda; ripa, -ae, krai per vodah, brég nad vodó; turbida aqua, kolna voda
Vorenc
ror m, F20, aquagium, vodeni ror; aquae ductus, vodeni ror; arteria aspera, tá ror tega luffta, po katerim ẛapa grè k'pluzham ſkusi golt; arundo, terſt, mezhizhje, ror, ſhiba, ſterniſhe; canalis, en graben zheṡ ror; canna, en ror, paliza s'terſtja, terſt; colimbus, vodeni rori; fistula, tá ror v'garli, ṡkuṡi kateriga ſe diha; fistula, -ae, en ror, ena piṡzhal; hydraulus, hydrauli, vodeni rori, ali ṡhleibi, po katerih voda tezhe; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; papilla, -ae, tudi ... ror is kateriga voda iṡkaka; sacra fistula, harbtiṡzha ror kir je muṡig; siphon, -nis, ena zeu, ali ror, po katerim voda tezhe; siringa, -ae, ena zeu, ali ror; stomachus, tudi tá ror, ali goltaniz, po katerim te ṡhpiṡhe v'ṡhelodiz gredó; stylobata, -ae, tudi en liſſen ror, po katerim voda tezhe; theca pennaria, ror ṡa pèrje k'piſſanîu; trachea, vel trachia, te noſne luknîe ṡa dihanîe, ali ta goltaniz, ali ror ṡkuṡi kateriga ſe diha; tubus, -bi, zéu, ali ror ſtudenzhni
Vorenc
tekoč1 del., F42, amnis, tekozha voda; decursus aquarum, tekozhe vodè, vodeni potozhizhi; Doras, Drava, tekozha voda v'ṡhtajerski deṡheli; flumen, reika, tekozha voda; fluvialis, is tekozhe vode; innavigabilis fluvius, ena tekozha voda, po kateri ſe ne more v'ladjah voṡiti; Ister, tonova velika tekozha voda per Dunaju; lympha fluvialis, tekozha voda; pontones, na ladjah moſtovi zhes tekozhe vodè; profluens, vunkai tekózh, ali leſem tekózh; profluere, vunkai tekózh, ali leſem tezhi; refluus, -a, -um, naṡai tekozhi; transrhenanus, -a, -um, kateri na uni ſtrani te tekozhe vodè Rain prebiva
Vorenc
šterna ž, F10, aquilex, kateri ẛná ſhterne délati, inu ẛnaiti; cisterna, ſhterna s'vodó kapnizo; cisternina aqua, voda is ſhterne; jugis puteus, ṡhterna, v'kateri voda vſeskuṡi ṡvèra; librator, -ris, en moiſter, kateri ſhterne déla inu mèri; lupus, -pi, volk, en ak, ali ene ṡhtèrne kluka, rozhna ṡhaga; putearius, -rÿ, kateri ṡhtèrne kopá, ali ſtudenze; puteus, -tei, ṡhtèrna, ſtudeniz; situla, -ae, véderze, kaſſéliza, veidru ṡa ṡhterno, sa vodó poſſoda; tollenon, -onis, en dolg hlod, na katerim je od ṡadai en teṡhki kamen, s'katerim ſe voda s'ene ṡhterne vleizhe
Vorenc
človeski prid., F20, asterias, kateri na zhloveska govorjenîa mèrka; capitatio, -nis, vel jugatio, glavna ſhtivra, od ſléherne zhlovéske, ali ṡhivinske glave, ali od eniga para vollú; dysuria, oſtrúſt zh[l]ovéṡke vodè, teṡhkúſt zhlovéṡke vodè v'zuranîu; illuvies, -ei, ena neſnaga, en kup per drugim zhlovéṡkiga blata; imaginatio hominis, zhlovéṡki ván, doṡdevanîe; incarnatio, zhlovéſku poſtanîe; intestinum rectum, danka, ṡkuṡi katero grè zhloveṡku blatu; ischuria, -ae, ṡatiṡzhanîe, kadar je voda zhloveṡka ṡaperta; lex humana, zh[l]ovéṡka poſtava; lotium, -tÿ, ṡzalniza, zhloveṡka, ali ṡhivinṡka voda; matella medica, glaṡh ṡa zhlovéṡko vodó; medicamenta diuretica, arznie, katere zhlovéṡko vodó ṡhenò; oletum, -ti, zhloveṡku blatu; persona, -ae, ena zhloveṡka perſona; physiognomia, -ae, tá kunſht poṡnati is obraṡa tó zhloveṡko naturo; physiognon, -nis, vel Physiognomus, -mi, eden, kateri is obrasa posnava zhlovesko naturo; radages, seu rimae alvi, ṡhpranîe na ti veliki zhloveṡki danki; statura, -ae, zhloveṡka dolgúſt, ṡhivota poſtava; vitiligo, -nis, neṡhtaltni bleki, ali madeṡhi po zhloveṡkim ṡhivoti; prim. človeški
Vorenc
dež m, F20, appluit, deṡh perpada; appluo, -ere, deṡh perpadati; cataracta, en velik nagel deẛh, ali nalyu; colliciae, -arum, vodenuſti, vodè ṡbraliṡzha, kakòr od deṡhja; complutus, -a, -um, podeṡhjen, od deṡhja s'mozhen, reshozhen[!]. Amos.4.ver.7; compluvium, enu meiſtu, na kateru s'vezh ſtrèh ſe od deṡhja voda ṡbèra; imber, -ris, en nagel deṡh, ploha; imber gelidus, en merṡel deṡh; imber grandinis, deṡh s'tozho, ali babja ſúl; imbricus, -a, -um, deṡhevun, h'deshju nagnên; imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih kar deṡh pomeini; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; penula, -ae, en plaṡzh ṡa deṡh, ali ṡa hudu vremè; pluere, deṡhiti; pluit, deṡh grè, deṡhy; pluteus, -ei, ena ſtréha ṡa ṡhturmanîe teh ṡydou, ṡa deṡh, de ſe pudnîo ſtopi; pluvia, -ae, deṡh; procella, -ae, vihár s'naglim deṡhjam, hudu vreme; psecas, -dis, tih deṡh, kadar po malim parſhy; repentina pluvia, nagla ploha deṡhja; sudum, -di, lipú vremè po daṡhji, vedrú
Vorenc
krnica ž, F4, gurges, -tis, ena karniza vodé, ali en tumpf, ṡlobna voda; lacus, -ci, jeṡeru, karniza, kada pod prèſho, ena brènta, kovazku koritu; vorago, -inis, jama, ali karniza ſylnu globoka, ena vertazha; vortex, -cis, vertulka, tumf, karniza, vertázha, vihar, ali velik véter, kateri ſe okuli obrazha, ṡlobna voda
Vorenc
otok2 m, F11, insula, -ae, ottok, enu meiſtu deṡhele na ſrédi vodè; insulanus, -a, -um, is ottoka; insularius, -ji, eden poſtavlen zhes jetnike, kateri ſo ſe iméli v'ottoke poſhilati; insularis, -re, kar k'enimu ottoku sliſhi, ali v'enim ottoku prebiva; mare mediteraneum, tú ſrédnu morjè, morjè v'katerim je doſti ottokou, ali polovizo ſuhiga [str. 132b ]; mare mediteranium, morje, v'katerim je doſti otokou, ali polovizo ſuhiga [str. 134a ]; parius, ta marmor kamen is tega otoka Pario. 1.Par:29; peninsula, -ae, ena deṡhela, ali enu meiſtu okuli kateriga voda ṡkorai okuli, inu okuli voda ſtoji, ẛamu per enim kraju ſe druge deṡhele darṡhy, de ſe ne more rezhi otok, na polovizo otok, pul otoka
Vorenc
reči dov., F20, ajo, ais, ait, rezhem, rezhes[!], je rekel; aſsimulare, hiniti: eno reizh ẛa drugo rezhi; benedicere, ẛhègnovati, dobru rezhi; dic, rezi, povi; dicere, rezhi, povédati, praviti; dicto obediens, pokoren kar ſe rezhe; dictu nihil facilius, lahku je rezhi; expromere, vun vṡèti, ali dati, naprei ſhtéti, odpréti, rezhi; ingeminare, dvakrat verhu en druṡiga poſtaviti, tuiſtu ṡupèt rezhi; jubere, ṡavkaṡati, veleiti, rezhi, vkaṡovati; liber, -a, -um, leidig, frai, obenimu ne podverṡhen, kateri stury, inu rezhe kar hozhe; peninsula, -ae, ena deṡhela, ali meiſtu okuli kateriga voda ṡkorai okuli, inu okuli voda ſtoji, ẛamu per enim kraju ſe druge deṡhele darṡhy, de ſe ne more rezhi otok, na polovizo otok, pul otoka; praemeditari, poprei premiſliti, kai je ſturiti, ali rezhi; praetermittere, mimú puſtiti, od tega puſtiti, ṡapuſtiti, s'myrom puſtiti, inu nyz[!] ne rezhi; sequax, -cis, od ṡadai gredozhi, kateri rad ſluſha, inu ſtury, kar ſe mu rezhe, pokorin; subjungere, ſhe h'timu kai rezhi, daile govoriti, perloṡhiti
Vorenc
samo prisl., F10, duntaxat, ſamu, ſuſebnu, vſai; leontophonon, en maihin zhervizhik, li ſamu raſte kadar ſe en lev ṡleṡhe, ali porody; nedum, ne ſamu; non modo, ne ſamu, nikár ṡdai; non solum, ne ſamu, nikár li; peninsula, -ae, ena deṡhela, ali enu meiſtu okuli kateriga voda ṡkorai okuli, inu okuli voda ſtoji, ẛamu per enim kraju ſe druge deṡhele darṡhy; sollùm, ſamu; synochus, sive contines, kadar li ſamu v'zhlovéku kry od vrozhuſti kipy; tantum, toliku, ſamu, li, deli; tantummodo, ſamu
Vorenc
sprešan del., F4, acacia, -ae, voda s'jabolk ſprèſhana, kiſſila jabolzhna voda; preſsus, -a, -um, ſpreſhan, ſtlazhen; stacten, vel stactes, is ſladke ṡhkorje volie, is myrre ṡpreſhana voda, kapilze myrre. Exod:30.v.34; tortivum vinum, ſpreſhanu vinu
Vorenc
v'stran (vstran) prisl., F4, aggerare, na kúp noſsiti, kúp délati, slasti per vodah, de voda ne grè v'strán; ansatus, -a, -um, kateri obadvei roki v'ſtrán poſtavi; choma, -tis, en brég, ali naſsip ẛemlè de voda ne grè vſtrán; declinare, ſe ogniti, umakniti, ṡaiti, odſtopiti, ṡahajati, v'ſtran poiti, poniṡhati
Vorenc
vedro s, F7, amphora Attica, try védra darshy; amphora Romana, derṡhy dvei védri; antila, -ae, enu védru, ena poſſoda, s'katero ſe voda is ladje polie; batus, bati, ena mèra judovska try vedra derṡhy; haustrum, -tri, enu veidru ali korez, s'katerim ſe voda ṡajemle; situla, -ae, véderze, kaſſéliza, veidru ṡa ṡhterno, ṡa vodó poſſoda; urna, -ae, védru, kabelza, poſſoda s'katero ſe kamenzi mezhejo, kadar ſe ima ena reizh iṡvoliti, ali reṡlozhiti
Vorenc
cev ž, F7, calamus, zéu, perje ſa piſſanîe; panus, -ni, zeu per tkalzi, na katero ſe preja navya; sciphon, zeu, ali ṡhléb, po katerim voda tezhe; siphon, -nis, ena zeu, ali ror, po katerim voda tezhe; siringa, -ae, ena zeu, ali ror; tibia, -ae, tudi ta zeu pod kolénam, goleinu; tubus, -bi, zéu, ali ror ſtudenzhni
Vorenc
jabolčen prid., F2, acacia, -ae, voda s'jabolk ſprèſhana, kiſſila jabolzhna voda; equus scutulatus, en koîn jabulzhne ſive farbe, ṡhpeglaſti koyn
Vorenc
jamič m, F9, colliquiae, -arum, vodene braṡde, vodeni jamizhi; fori, -orum, jamizhi, ali kraji na nyvi; hydraulax, vodeni jamizh; incilia, vodeni ṡhleibi, ali jamizi, po katerih voda tezhe; lira, -ae, braṡda, tudi v'mei nyvami jamizh de ſe voda odtéka; porca, -ae, tudi en krai na nyvi, tá viſſokota v'mei dvéma jamizhama; striatus, -a, -um, s'takeſhnimi jamizhi, ali ṡhlibiki napravlen, ali ṡréṡan: tudi malanu déllu. 3.Reg:7.v.24; sulci aquarÿ, vodeni jamizhi; sulcus, -ci, jamizh, braṡda
Vorenc
odtekati se nedov., F3, euripus, -pi, ena voṡka ſtruga morjá, katera pertéka, inu ſe odteka; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; lira, -ae, braṡda, tudi v'mei nyvami jamizh de ſe voda odtéka
Vorenc
studenčen prid., F6, aqua fontis, ſtudenzhna voda; cardamum, -mi, kreẛh, bobovnik, kateri per ſtudenzih ráſte, ſtudenzhni bobounik; epatica fontana, ſtudenzhnu ẛa jetre ṡeliṡzhe; librator, -ris, ſtudenzhni moiſter, kateri ṡná ṡmeriti, kokú viſſoku ſe more ena voda napelati; putealis, -le, puteaneus, -a, -um, ſtudenzhina, ſtudenzhen; tubus, -bi, zéu, ali ror ſtudenzhni
Vorenc
zbirati se nedov., F3, compluvium, enu meiſtu, na kateru s'vezh ſtrèh ſe od deṡhja voda ṡbèra; lama, -ae, ena jama kam ſe voda ṡbira, luṡha; scamonia, -ae, vel scamonium, -nÿ, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, ali driveṡze, eniga teṡhkiga ṡhmaha, je polnu ṡhofta, letá ṡhoft ſe ṡbira is korena, inu ſe puſty de ſe poſuſhy
Vorenc
žleb m, F5, antefina, ti ẛhlébi per ſtréhi, pod kapom; hydraulus, hydrauli, vodeni rori, ali ṡhleibi, po katerih voda tezhe; incilia, vodeni ṡhleibi, ali jamizi, po katerih voda tezhe; sacra fistula, herbtiṡzhe, shléb harbtiṡzha; sciphon, zeu, ali ṡhléb, po katerim voda tezhe
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 8
- Naslednja »
Število zadetkov: 144
Dostopnost